Franja

públika (-e) f (občinstvo) pubblico; ekst. platea, udienza:
knjiga je imela velik uspeh pri kritiki in publiki il libro ha avuto un grande successo e di critica e di pubblico
televizija ima milijonsko publiko la televisione ha una platea, un'udienza di milioni di persone

quinto

A) agg. peti:
quinta colonna voj. peta kolona
quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
quinto grado alpin. peta stopnja
quinta malattia med. peta bolezen
quinto potere peta sila, televizija

B) m

1. petina:
cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)

2. petina litra; steklenica

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

satelitsk|i (-a, -o) Satelliten- (prenos die Satellitenübertragung, država der Satellitenstaat, televizija das Satellitenfernsehen)
satelitsko mesto die Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt

schermo m

1. zavetje; obramba (tudi pren.)

2. elektr. zaslon:
schermo elettromagnetico elektromagnetni zaslon
schermo luminescente luminescentni zaslon

3.
schermo televisivo televizijski zaslon
piccolo schermo ekst. mali zaslon, televizija
grande schermo ekst. veliki zaslon, kinematografija, film
divi dello schermo filmske zvezde

4. foto (diaframma) zaslonka; (filtro) filter

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

tribune [tribün] féminin tribuna; govorniški oder; članek v časopisu, namenjen javnosti; javna tribuna

tribune métallique, en tubes d'acier tribuna iz jeklenih cevi
tribune de la presse, du corps diplomatique tribuna za zastopnike tiska, za diplomatski zbor
tribune des critiques (radio, televizija) tribuna za kritiko
organiser une tribune sur un sujet d'actualité organizirati javno tribuno o aktualnem sižéju

umólkniti (-em) perf. tacere; ammutolire:
radio, televizija sta nenadoma umolknili la radio, la televisione improvvisamente tacquero

variétés [varjete] féminin pluriel predstava z raznovrstnim sporedom

Théâtre des variétés variete (gledališče, zabavišče)
disque masculin de variétés plošča lahke glasbe
variétés littéraires raznovrstna literarna dela, literarne raznoterosti
émission féminin de variétés (radio, televizija) oddaja pisanega sporeda (lahke glasbe itd.)

vplív (-a) m influsso, influenza; impatto; ascendente:
učiteljev vpliv na učence l'ascendente del maestro sugli alunni
televizija ima močen vpliv na mladino la televisione ha un forte impatto sui giovani
spodbujevalen, ugoden, poguben vpliv na benefico, malefico influsso su