Franja

pesante agg.

1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež

3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza

4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda

5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

6.
atletica pesante šport težka atletika

7.
industria pesante težka industrija

peso¹ agg. toskansko

1. težek; dušeč

2. pren. dolgočasen, nadležen

plumbeo agg.

1. ekst. svinčen

2. pren. težek, moreč; dušeč:
atmosfera plumbea moreče vzdušje

ponderoso agg.

1. težek; ekst. naporen

2. pren. tehten; obsežen; ekst. težaven

ponderōsus 3 (pondus)

1. têžek, težák, (veliko) težo imajoč: Arn. idr., compedes Pl., frumentum Varr., ex sudore eius lana fit ponderosior Varr., ponderosissimi lapides Plin., verbera Val. Max.

2. metaf. tehten, pretehtan, pomemben, važen, bistven, ključen: vox Val. Max., cuius (sc. actus) ponderosissima vis in fortitudine constitit Val. Max. epistula Ci. pretehtano, tehtno.

3. = herniosus kilav: It.

ponderous [pɔ́ndərəs] pridevnik (ponderously prislov)
težek, masiven
figurativno okoren (stil), dolgočasen

problemátic -ă (-i, -e) adj.

1. problematičen

2. dvomljiv, vprašljiv, negotov

3. težek, težaven

prō-pendeō -ēre -pendī -pēnsum

1. (naprej ali dol) viseti, majati se: herba propendens ex ramis Plin., propendentes aures Col. klapajoča (klápava, klápasta, povešena, ohlapna), caro propendebat adeo, ut … Suet.

2. pretehtati, pretezati, več tehtati, imeti večjo težo: tantum propendere illam lancem boni putat, ut … Ci., nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več.

3. metaf.
a) pretehtati = premagovati, več premoči, več zmoči: bona propendent Ci.
b) nagniti (nagibati) se kam: quo impellimus, inclinant atque propendent (sc. animi iudicum) Ci., inclinatione voluntatis in nos propendet Ci. — Od tod adj. pt. pf. prōpēnsus 3, adv. -ē

1. viseč: propenso sesquipede Pr.

2. metaf.
a) pretežen, pretehta(va)joč, têžek (težák), važen, večjo težo imajoč: Pl., id fit propensius Ci.
b) nagibajoč se, bližajoč se: disputatio ad veritatis similitudinem propensior Ci.
c) nagnjen k čemu, nagibajoč se k čemu, naklonjen čemu, (rado)voljen (voljan): Auct. b. Alx., Val. Max. idr., si quis est ad voluptates propensior Ci., vir paulo ad lenitatem propensior Ci., propensus favor O., propensior pro Alexandro Iust., hanc concordiam propense esse factam Lentulus ap. Ci. ep., propensius facere L., propensius laudare Ap.

puddingy [púdiŋi] pridevnik
kakor puding
figurativno počasen, težek, dolgočasen

schleppend mučen; Tempo: počasen; Gang: težek; Gesang: zategel; Verhandlungen: dolgotrajen; schleppendes Fahrzeug vlečno vozilo; Adverb počasi, po polžje

schwer težek; (schwierig) težaven; Gewitter, Schicksalsschlag, Blamage, Traum: hud; See: viharen; Wolke: črn; Gold, Silber: masiven; schwerer Betrug hud primer goljufije; schwerer Diebstahl velika tatvina; schweres Geld veliko denarja, težki denarji; schwer Glück haben imeti veliko srečo; die schwere Menge zelo veliko; ein schwerer Junge kriminalec; schwerer Raub hud primer ropa; schwerer Ungehorsam huda nepokorščina; schwer atmen težko dihati; schwer fallen biti težko (komu), ne moči (es fällt mir schwer zu ... ne morem ...) ; schwer hören slabo slišati; schwer machen težiti, otežiti, oteževati; schwer an etwas tragen mučiti se z, trpeti zaradi; schwer auf Draht sein biti zelo aktiven; schwer geladen haben figurativ biti hudo pijan

schwergängig Schaltung: težek, trd

schwergewichtig težek; Papier: debel

schwerwiegend Folgen: težek, občuten, usoden, daljnosežen; Argument: tehten; Mangel: težek

schwül soparen; Duft: težek; sinnlich: čuten

scrūpeus 3 (scrūpus) oster, strm, odsekan, prepaden, kamnit: rupes AMBR. robat, strm, spelunca V., vada SEN. TR., ora (breg) STAT., saxum ENN. AP. FEST., templa PAC. AP. VARR.; metaf. težek, težak, težaven, trd, naporen, trudapoln, trudovit: schola TERT., difficultas AUS.; kot subst. scrūpea -ae, f = scrūpulus 2. tesnobna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir: reicis abs te religionem: scrupeam imponas [tibi] ACC. AP. VARR.

sînjī -ā -ē
1. sinji: -e nebo, more
2. ekspr. težek: sinji teret
3. rahlo siv: -a kosa
4. temen, črn: sinji mrak
5. nesrečni, ubogi: djeca su mu sinji siročići; -a kukavica nesrečnica; sinji kukavac nesrečnik, ubožec

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

têškī -ā -ō, nedol. téžak -ška -o, komp. tȅžī -ā -ē
1. težek, težki: težak kamen, posao; težak čovjek u radu i razgovoru; tešak bolesnik, gubitak; -a greška, artiljerija; -a voda; teški metali; teški vodik, vodonik; teška valuta
2. nosec: teška žena

travagliato agg. mučen, težek:
una vita travagliata življenje, polno nadlog