Franja

exhausting [igzɔ́:stiŋ] pridevnik (exhaustingly prislov)
utrudljiv, težaven

fatigant, e [-gɑ̃, t] adjectif utrudljiv, naporen; težaven; nadležen

fatigoso utrudljiv, naporen, težaven

fuerte močan, krepek, čvrst, trden; debel, gost; hraber, pogumen; velik, pomemben, tehten; težaven, poln truda; učinkovit; srebrn (kovanec)

precio fuerte prodajna cena
fuerte razón tehten razlog
suma fuerte velika vsota
estoy fuerte en matemáticas sem dobro podkovan v matematiki
hacerse fuerte ne popustiti (en v)
en lo fuerte del invierno sredi zime

gravābilis -e (gravāre) težeč, težaven: CAEL.

grave

A) agg.

1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis

4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik

5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje

6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog

B) m

1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles

2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega

gravoso agg. težek, težaven, mučen:
incarico gravoso težka naloga

gravoso nadležen, težaven

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

hindernisreich poln ovir, težaven

impedītus 3

1. zadrž(ev)an, oviran, ustavljan: abest M. Iunius nova legatione impeditus Ci., solutione impeditā fides concidit Ci. ker so plačila zastajala, je pojemal kredit, nomina et impeditiora inertiā debitorum L. težko izterljivi, animus inopia impeditus Ci., omnium animis impeditis C. ker so imeli opraviti, impeditissimae orationes T. zastajajoči, neokretni, quid horum non impeditissimum? Ci. nadležno, napotno, zadržljivo.

2. o krajih: nepristopen (nedostopen), nedohoden: vineae nexu traducum impeditae T., ripa impedita Cu., saltus impeditior L., impeditissima itinera C., silvae Hirt.

3. poseb. kot voj. t. t. „otovorjen“, zato: nepripravljen —, negotov na boj (spopad), nesposoben za bitko: (Milo) vehebatur in raeda magno et impedito … comitatu Ci., hostibus impeditis propter ea quae ferebant onera L., milites impediti (et expediti) Ci., agmen impeditum L.

4. metaf. zamotan, siten, težaven, nevaren, mučen: Gell., impeditis rei p. temporibus Ci., bellum impeditum, arduum, cruentum T., impeditissima res publica S. fr. v zelo nevarnem položaju.

importūnus (inportūnus) 3, adv. -ē (beseda, tvorjena kot nasprotje k op-portūnus; importunus sine portu ac requie Porph.)

1. prvotno mornarski t. t.: brez pristana, nepristopen, nedostopen: quos … importunus Caphareus morsit aquis O.; potem sploh: nepristopen, nedostopen, nedohoden, po legi neugoden, nepripraven, neprikladen: machinationibus locus importunus S., Armenia id temporis importuna T., importune immitti Gell. (o verzu); subst. n. pl. importuna locorum Sil.

2. metaf.
a) (o času) neugoden, nepripraven: i. tempus Ci.
b) (o razmerah) neugoden, nepriličen, težaven, siten, nadležen: i. tempestas Pl., i. pauperies H., vi regere patriam inportunum est; morbus importunior Cels.
c) (po značaju) nepristopen, osoren, surov, robat, brezobziren, silovit, nesramen: consilium importuni atque amentis tyranni Ci., repente est exorta mulieris importunae libido Ci., imp. atque impurus parricida; od tod: imp. mors O.; enalaga: imp. actio, avaritia, crudelitas, libido, natura Ci.; predik.: importunus … Cupido transvolat H. brez ozira, breobziren; prim. inportunus amat laudari H., (hic) … dabit curule … cui volet inportunus ebur H. brez okolišev; nam. tega adv.: confidere suis testibus atque importune insistere Ci., importune venare Iust., importunius alieni instare Lact., importunissime facere Gell.

improbo nepošten, nezvest; težaven, poln truda

es un trabajo improbo to je nad vse naporno delo

ingrat, e [ɛ̃gra, t] adjectif nehvaležen; neprijeten, nevšečen, težaven, brezuspešen, brezkoristen (delo); slab (posel); masculin, féminin nehvaležnež, -nica

âge masculin ingrat nora leta, starostna doba najstnic
tâche féminin ingrat e nehvaležna naloga
être ingrat envers quelqu'un biti nehvaležen do koga

intricate [íntrikt] pridevnik (intricately prislov)
zamotan, težaven, zapleten, kompliciran

knaupelig težaven

kniffelig težaven, Angelegenheit: delikaten

knotty [nɔ́ti] pridevnik (knottily prislov)
grčav; vozlast, zavozlan
figurativno težaven, zamotan, zapleten

laborieux, euse [-rjö, z] adjectif delaven, priden, marljiv; težaven, trudapoln, naporen; (stil) okoren, nelagoden

classe féminin laborieuse delavski razred
masses féminin pluriel laborieuses delovne množice
vie féminin laborieuse delovno življenje