Franja

kosmát peludo, cubierto de pelo; piloso; velloso, velludo

kosmata beseda palabra f obscena
kosmati dohodek (teža) ingreso m (peso m) bruto
kosmata vest conciencia f ancha

kosmàt hairy; haired; shaggy; hirsute; biologija pilose; botanika villous; figurativno obscene, bawdy, dirty, scurrilous

kosmàti dohodek gross income
kosmàta teža gross weight
kosmàta vest an elastic conscience
tristo kosmàtih! devil take it!

kosmàt poilu, velu, couvert de poils, qui a de longs poils; ébouriffé, hirsute

kosmati dohodek revenu moški spol brut
kosmata laž mensonge moški spol grossier (ali cousu de fil blanc)
kosmata šala plaisanterie ženski spol grossière
kosmata teža poids moški spol brut
kosmata vest conscience ženski spol élastique (ali large)

kosmàt (-áta -o) adj.

1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta

2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava

3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo

4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)

kovan|ec moški spol (-ca …) das Geldstück, die Münze, die Geldmünze; po vrednosti: das -stück (za eno marko Markstück, Einmarkstück, za dve marki Zweimarkstück, za pet mark Fünfmarkstück, za pfenig Pfennigstück); -münze (reprezentativni Schaumünze, spominski Ehrenmünze, Gedächtnismünze, Gedenkmünze, Denkmünze, trgovski Handelsmünze)
kovanca/za kovance/kovancev Münz-
(teža das Münzgewicht, avtomat der Münzautomat, daljnogled na kovance das Münzfernrohr, telefon na kovance der Münzfernsprecher, ponarejanje die Münzfälschung)
reža za kovance der Geldeinwurf

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lekarnarski, lekarniški de farmacia

lekarnarski pomočnik practicante m de farmacia; mancebo m de botica
lekarniška teža peso m medicinal

letal|o srednji spol (-a …) letalstvo das Flugzeug, der Flieger; pogovorno tudi: die Maschine (ki je doživelo nesrečo Unglücksmaschine); iz papirja: der Papierflieger; (amfibijsko Amphibienflugzeug, vojska bojno Kampfflugzeug, Kampfflieger, dvotrupno Doppelrumpfflugzeug vojska izvidniško Aufklärungsflugzeug, šport jadralno Segelflugzeug, jadralno vrhunskih zmogljivosti Hochleistungssegelflugzeug, kurirsko Kurierflugzeug, na letalonosilki vojska Trägerflugzeug, v nizkem letu Tiefflieger, z velikim dosegom/radijem Langstreckenflugzeug, linijsko Linienflugzeug, Linienmaschine, lovsko vojska Jagdflugzeug, nadzvočno Überschallflugzeug, posebno Sondermaschine, poslovno Geschäftsflugzeug, poštno Postflugzeug, potniško Reiseflugzeug, Passagiermaschine, Passagierflugzeug, propelersko Propellerflugzeug, reaktivno Düsenflugzeug, Strahlflugzeug, sanitetno Sanitätsflugzeug, spremljevalno Begleitflugzeug, širokotrupno potniško Großraumflugzeug, športno Sportflugzeug, transportno Transportflugzeug, turbopropelersko Propeller-Turbinen-Flugzeug, večnamensko vojaško vojska Mehrzweckkampfflugzeug, vlečno Schleppflugzeug, vodno s plovci Schwimmerflugzeug, vojno Kriegsflugzeug)
letalo za navpični vzlet in pristanek der Senkrechtstarter
letalo z gibljivimi krili Kippflügelflugzeug, der Schwenkflügler
letalo z vrtljivimi krili der Drehflügler
… letala/z letalom Flugzeug-, Flug-
(nesreča das Flugzeugunglück, tip der Flugzeugtyp, ugrabitelj der Flugzeugentführer, ugrabitev die Flugzeugentführung, potovanje z letalom die Flugreise)
odhod letala der Abflug
povratek z letalom der Heimflug
teža praznega letala das Rüstgewicht
aparature v letalu Bordgeräte množina
mehanik v letalu der Bordmonteur
osebje v letalu das Flugpersonal
transport: z letalom auf dem Luftweg
odpeljati z letalom abfliegen, iz obkoljenega mesta ipd.: ausfliegen
razbiti letalo pri pristanku bruchlanden

maksimálen maximal, maximum, maxima

maksimalna cena prix moški spol maximum (ali limite, plafond)
maksimalna hitrost vitesse ženski spol maximum (ali maxima, maximale, limite)
maksimalni termometer thermomètre moški spol à maxima
maksimalna teža poids moški spol maximum (ali limite)

maksimálen máximo

maksimalna storilnost (teža, cena, program) rendimiento m (peso m, precio m, programa m) máximo
maksimalna hitrost (tarifa) velocidad f (tarifa f) máxima
maksimalni termometer termómetro m de máxima (y mínima)

manjša|ti (-m) zmanjšati

1. mindern, vermindern, verringern

2.
manjšati se sich mindern/vermindern/verringern, kleiner werden
(upadati) fallen
manjša se Xov … X verliert an … (pomen an Bedeutung, teža an Gewicht, vpliv an [Einfluß] Einfluss)

met|er¹ [é] moški spol (-ra …) der/das Meter (kubični Kubikmeter, kvadratni Quadratmeter, Geviertmeter, prostorninski Raummeter)
tekoči meter Laufmeter, laufender Meter
teža na tekoči meter das Metergewicht
fizika meter na sekundo die Metersekunde
pol metra ein halber Meter, einen halben Meter
blago na meter die Meterware
na metre meterweise
2 metra/5 metrov/100 metov 2/5/100 Meter
višina dveh metrov eine Höhe von zwei Metern
na nadmorski višini 500 metrov in einer Höhenlage von 500 Metern
šport tek na 100/5000 … metrov der Hundertmeterlauf/Fünftausendmeterlauf

minimal|en (-na, -no) minimal; geringstmöglich; Mindest-, Minimal- (čas die Mindestzeit, čas odmora die Mindestruhezeit, delež der Mindestanteil, dohodek das Mindesteinkommen, dopust der Mindesturlaub, konsenz der Minimalkonsens, program das Minimalprogramm, rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum, znesek der Mindestbetrag, cena der Mindestpreis, dolžina die Mindestlänge, doza die Mindestdosis, hitrost die Mindestgeschwindigkeit, mezda der Mindestlohn, odškodnina die Mindestentschädigung, starost das Mindestalter, višina die Mindesthöhe, višina letenja die Mindestflughöhe, vrednost der Minimalwert, teža tovora die Mindestfrachtmenge, obdavčitev die Mindestbesteuerung, odmik der Mindestabstand, velikost die Mindestgröße, pravice Mindestrechte množina, zahteve Mindestanforderungen množina, število točk die Mindestpunktzahl, trajanje die Mindestdauer)

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

molar|en (-na, -no) kemija molar
molarna teža das Molgewicht, Molargewicht

molekuláren moléculaire

molekularna formula formule ženski spol moléculaire
molekularna masa (teža) masse ženski spol (poids moški spol) moléculaire
molekularna zgradba structure ženski spol moléculaire

molekuláren molecular

molekularna teža peso m molecular

molsk|i [ó] (-a, -o) molar
molska masa kemija molare Masse
molski volumen kemija molares Volumen, das Molvolumen
Molar- (teža das Molargewicht, toplota die Mol(ar)wärme)

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks