Franja

bráda (-e) f

1. anat. mento

2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

bránje reading; lecture; (obiranje, trganje) gathering

bránje grozdja vintage
povečevalno steklo za bránje magnifying glass
vnet za bránje fond of reading
vreden bránja worth reading, readable
ta knjiga je slabo (revno) bránje this book is poor reading
oslepel boš od bránja you will read yourself blind
zaspal je pri bránju he read himself to sleep

bráti (čitati) leer ; (trgati) coger ; (izbírati itd.) escoger

brati korekture corregir las pruebas
brati mašo decir (ali celebrar) (la) misa
misli brati leer el pensamiento
med vrsticami brati leer entre líneas
ta knjiga se z lahkoto bere este libro se lee con facilidad
to se bere kot roman cree uno estar leyendo una novela
brati komu levite reprender severamente a alg; fam sermonear a alg
brati iz roke leer en las rayas de la mano

brazgotina samostalnik
1. (sled zaceljenega tkiva) ▸ heg, sebhely, forradásHude oblike aken pustijo na koži trajne brazgotine. ▸ A pattanások súlyos formái maradandó hegeket hagynak a bőrön.Hude opekline so mu pustile brazgotino od desnega ušesa do prsi. ▸ A súlyos égési sérülések heget hagytak a jobb fülétől a mellkasáig.Školjke, kI jih nabira z rokami, so ostre, zato so njene dlani polne brazgotin. ▸ A kagylók, amelyeket kézzel gyűjt, élesek, ezért a tenyere teli van sebhellyel.

2. pogosto v množini (o duševnem stanju) ▸ sebMislim, da bo ta travma pustila trajne brazgotine na njegovi duši. ▸ Úgy vélem, ez a trauma maradandó sebeket hagy a lelkén.Besede lahko bolijo močneje kot udarci in pustijo brazgotine, ki se nikdar ne zacelijo. ▸ A szavak jobban fájhatnak, mint az ütések, és soha be nem gyógyuló sebeket okozhatnak.
Za vse brazgotine v duši ostajata zdravilo človeška bližina in smeh. ▸ Minden lelki sebre van gyógyír: az emberi közelség és a nevetés.

3. (o posledicah aktivnosti) ▸ seb, sebhely
Velike rane v Zemljini skorji dokazujejo, da so kometi že velikokrat prodrli do našega planeta. Okrog 150 brazgotin je na celinah in dnu oceanov. ▸ A földkérgen keletkezett nagy sebek azt mutatják, hogy az üstökösök többször is elérték bolygónkat. A kontinenseken és az óceánfenéken mintegy 150 sebhely található.
Skorja kaže brazgotine pretekle vulkanske dejavnosti, vendar danes ni več izbruhov lave. ▸ A kéreg a múltbeli vulkáni tevékenység sebhelyeit mutatja, de ma már nincsenek lávakitörések.
Z višine je Amazonka videti nedotaknjena, razen velike brazgotine, ki je posledica izkopavanj za plinovod. ▸ Fentről nézve az Amazonas érintetlennek tűnik, kivéve egy nagy sebhelyet, amelyet egy gázvezeték kiásása okozott.
Mesto danes še vedno kaže brazgotine vojne. Številne zgradbe so posejane z luknjami od granat. ▸ A város még mindig a háború sebhelyeit viseli magán. Sok épületen gránát ütötte lyukak tátonganak.

brčica samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajuszszál, bajusz [főleg halaknál] ▸ sörte
Ta majhna riba ima zelo veliko glavo, majhne oči, velika usta, nekaj majhnih bodic nad očmi in majhne brčice na spodnji čeljusti. ▸ Ennek a kicsi halnak nagyon nagy feje, kis szeme, nagy szája van, a szeme fölött néhány apró tüske található, az alsó állkapcsán pedig apró bajuszszálak vannak.
Krapovci nimajo zob, značilna zanje sta dva para podustnih brčic, ki jim pomagata najti hrano. ▸ A pontyféléknek nincsenek fogaik, jellemző rájuk a szájszegletben található két pár bajuszszál, amely segíti a táplálékkeresésben.
V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih brčic. ▸ A pontyokkal ellentétben a keszegnek nincsenek bajusszálai a szája alatt.

brusiti zobe frazem
1. (o govorjenju) ▸ köszörüli valakin a nyelvét, élezi valakin a nyelvét
Ta je namreč v relativno kratkem času svojega delovanja odprla kar nekaj front, še najbolj pa si brusi zobe na zakonu o javni televiziji. ▸ Viszonylag rövid tevékenysége során több frontot is nyitott, leginkább a közszolgálati televízión köszörülte a nyelvét.

2. (o skorajšnji pojavitvi) ▸ kimutatja a foga fehérjét
Zima že brusi svoje zobe. ▸ A tél már kimutatni készül a foga fehérjét.

celinska polica stalna zveza
geologija (območje morskega dna) ▸ kontinentális talapzat
Profesor Bill Budd z avstralskega raziskovalnega inštituta za raziskovanje Antarktike je prepričan, da je za ta pojav kriv učinek tople grede, in celo napoveduje, da bo v naslednjih petsto letih izginil ves led s celinske police. ▸ Bill Budd, az ausztrál Antarktiszi Kutatóintézet professzora meg van győződve arról, hogy az üvegházhatás a felelős a jelenségért, sőt, azt jósolja, hogy a következő 500 évben a kontinentális talapzaton lévő összes jég el fog tűnni.
Sopomenke: kontinentalna polica

césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
stranska césta side road, (v mestu) side street
makadamizírana césta macadamized road
prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
javna césta public road
asfaltirana césta asphalted road
z gramozom nasuta césta metalled road
tlakovana césta paved road
vijugasta césta winding road
hitra césta ZDA speedway
dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
na césti in the street, on the street
delo na césti roadworks
gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
uporabnik céste road user
za promet zaprta césta! road closed to traffic!
ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
césta je zagačena the road is jammed
iti po césti to go by the road
ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
stanujem čez césto I live just across the street
vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

čákati (-am) imperf. ➞ počakati

1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per

3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čestitati iz srca frazem
(iskreno izraziti lepe želje) ▸ szívből gratulál
Res jim iz srca čestitam za ta uspeh. ▸ Szívből gratulálok az elért eredményhez!
Sopomenke: čestitati od srca

čigáv de qui, à qui, quel

čigav je ta svinčnik à qui est ce crayon?
čigava hči ste de qui êtes-vous la fille?

čigáv (-a -o) pron. di chi, di quale:
čigava je ta knjiga? di chi è il libro?

čigáv, čigáva, čigávo ¿cuyo?; ¿de quién?

čigava je ta knjiga? ¿cuyo (ali de quién) es este libro?
čigav sin je on? ¿de quién es hijo?

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

datírati dater, mettre une date à

datirati nazaj antidater
datirati naprej postdater
pismo je datirano s 15. marcem la lettre est datée du 15 mars (ali porte la date du 15 mars)
ta stavba datira iz 16. stoletja ce bâtiment date du 16^e siècle