Franja

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dáleč lejos

(ne) daleč od tu (no) lejos de aquí
od daleč de(sde) lejos
kar najbolj daleč lo más lejos posible
daleč prekašati superar en mucho
predaleč iti ir demasiado lejos
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
daleč sem od tega, da bi to mislil estoy (muy) lejos de pensarlo
še daleč mi ni za to eso me está muy lejos
je postaja daleč od tu? ¿está lejos de aquí la estación?
to gre predaleč esto ya es demasiado
s tem ne boš daleč prišel con eso no llegarás muy lejos
kako daleč je od tu do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
daleč od oči, daleč od srca lejos de vista, lejos de corazón

dalje

1. (naprej) weiter
in tako dalje und so weiter (kratica: itd. usw.), (in tako naprej) und so fort (kratica : usf.)
od tu dalje von hier an

2. pri naštevanjih: ferner

3.
dalje prihodnjič Fortsetzung folgt

4. ➞ → dalj 1.,2.
| ➞ → dlje

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

detajlirano prislov
(podrobno) ▸ részletezetten, részletesen
Od tu naprej se zgodba zaplete preveč, da bi jo detajlirano povzemali. ▸ Innentől a történet túlságosan összetetté válik ahhoz, hogy részletekbe menően összefoglalhassuk.
Sopomenke: detajlno

dežen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőNad njo so bili oblaki, iz katerih je tu in tam še padla kakšna dežna kaplja. ▸ Felhők voltak felette, amelyekből egy-egy esőcsepp hullott.
Povezane iztočnice: dežna dirka

2. (namenjen za uporabo v dežju) ▸ esőIn ni bilo malo takšnih, ki pri sebi niso imeli primerne dežne obleke. ▸ Többen voltak, akiknél nem volt esőruházat.
Povezane iztočnice: dežni senzor, dežno tipalo

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dnó bottom; ground

brez dna bottomless
iz dna mojega srca moje duše from the bottom of my heart
dnó ladje bilge, bilges pl
škatla z dvojnim dnom a box with a false bottom
izpij do dnna! bottoms up!, no heeltaps!
iti na dnó (potopiti se, o ladji ipd.) to go to the bottom
iti (stvari) do dna to get down to rock bottom
priti na dnó zadeve, stvari to get to the root of the matter
dotakniti se dna, priti do dna to touch the bottom
priti čemu do dna (figurativno) to get to the bottom of something
izbiti dnó to knock the bottom out of
to izbije sodu dnó (figurativno) that tops everything
kakšno dnó je tu, pesek ali blato? what is the bottom here, sand or mud?

do jusque, jusqu'à, à, environ, envers

do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?

do

1. (časovno) a; hasta; para

do danes hasta hoy, hasta la fecha
do treh, petih hasta las tres, las cinco
do konca hasta el fin
do zdaj hasta ahora
do zdaj še ne hasta ahora todavía no
do takrat hasta entonces
(najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
do pred nekaj leti hasta hace pocos años
do smrti hasta la muerte
do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

2. (krajevno) hasta; a

do sem, do tu hasta aquí
do tam, do tja hasta allí
do kam? ¿hasta dónde?
do kolen hasta la rodilla
do Pariza hasta París
od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
tri do pet dni de tres a cinco días
do maksimuma hasta el máximum
do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
šteti do 10 contar hasta diez
mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
ni mi do tega no me importa nada de eso

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

dol¹ [ô] (tja dol) hinunter, (sem dol) herunter; (navzdol) abwärts, hinab, herab
tu dol dahinunter/daherunter
tam dol dorthinunter/ dortherunter
gor in dol auf und nieder
dol z Xom! Nieder mit (dem) X!

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

doli [ô] unten
tu doli da unten
tam doli dort unten

dôli below; beneath; underneath; (v hiši) downstairs

tu dôli here below

dôli en bas

tam doli là-bas
tu doli ici en bas, (na tem svetu) ici-bas

dôli abajo

tu doli aquí abajo
tam doli allá abajo

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia