Franja

skókoma adv.

1. a salti, balzelloni:
skokoma teči galoppare

2. in un balzo

skozi¹ [ó]

1. krajevni prislov: hindurch
po sredi skozi querdurch

2. časovni prislov: durchaus, die ganze Zeit, immerfort

3. z glagoli: durch-, hindurch- (čofniti durch etwas durchplumpsen, čutiti durch etwas durchfühlen, drveti/zdrveti durch etwas durchjagen, hiteti etwas durcheilen, iti hindurchtreten, hindurchgehen, kapljati durchtropfen, korakati durchmarschieren, pasti durchfallen, preriniti se skozi sich durchzwängen/hindurchzwängen, prodreti durchkommen, prodreti (etwas) durchbrechen, sich durcharbeiten durch, teči (etwas) durchfließen, durch (etwas) hindurchfließen)

stáva apuesta f

skleniti stavo hacer apuesta
za stavo a porfía; a cuál mejor; a cuál más
teči za stavo correr a porfía, hacer una carrera

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

šíba vara f ; varilla f ; varita f ; mimbre m

šiba strahovalka (za kaznovanje) férula f; flagelo m
šiba božja (fig) plaga f
vrbova šiba varita f de mimbre
udarec s šibo azote m
s šibo jih naložiti otroku dar azotes a un niño
teči skozi šibe (kazen) correr baquetas

ték¹ (-a) m

1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
upočasniti tek rallentare la corsa
zasopel od teka trafelato dalla corsa
tek motorja corsa del motore
ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

2. v teku in, entro, nel corso di:
v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
v teku pogovora nel corso della conversazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
strojn. prosti tek ruota libera
avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
maratonski tek maratona
orientacijski tek orienteering
smučarski tek sci di fondo; fondo
štafetni tek staffetta
tek čez drn in strn cross (country)
tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
tek z ovirami corsa a ostacoli

tekel [é] ➞ → teči

témpo (-a) m

1. ritmo; šport. andatura:
pospešiti, zmanjšati tempo accelerare, decelerare il ritmo
tempo razvoja, življenja il ritmo dello sviluppo, della vita
teči v hitrem tempu procedere a forte andatura
diktirati tempo fare l'andatura

2. muz. tempo:
skladba v hitrem tempu una composizione dal tempo veloce

tírnica (-e) f

1. rotaia:
tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

2. guida, binario:
tirnice za zavese binario da tenda

3. fiz. traiettoria

4. pren. binario:
teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
kontaktna tirnica sbarra collettrice
vodilna tirnica controrotaia
strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa

ultramaraton samostalnik
šport (tek) ▸ ultramaratonPovezane iztočnice: gorski ultramaraton, kolesarski ultramaraton

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vrn|iti se (-em se) vračati se zurückkehren, (iti nazaj) zurückgehen, (peljati se nazaj) zurückfahren, (teči nazaj) zurücklaufen; domov: heimkehren; (priti nazaj) wiederkommen, zurückkommen, izgubljena žival ipd.: zurückfinden; (obrniti se) na poti: umkehren; [zurücksein] zurück sein (X se je vrnil X ist zurück)
vrniti se za pogajalsko mizo an den Verhandlungstisch zurückkehren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen

vzdolž [ou̯] längs, längsseits; entlang (vzdolž ceste eine Straße entlang, vzdolž vlaka den Zug entlang), an … entlang (an der Straße entlang); entlang- (iti/hoditi entlanggehen, premikati se sich entlangbewegen, teči entlanglaufen, voditi/peljati entlangführen)

vzporéden parallel (z with)

biti čemu vzporéden, teči vzporédno z to run parallel with (ali to)

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)

začéti empezar; comenzar; principiar (z por, govoriti a hablar)

začeti se principiarse
(nenadoma) začeti teči echar a correr
začeti jokati (se smejati) echarse a llorar (a reír)
dobro začeti empezar con bien
začeti neko delo iniciar un trabajo; (prepir, diskusijo) promover, suscitar
začeti pravdo incoar un proceso
začeti z najtežjim empezar por lo más difícil
začel je s tem, da je rekel ... comenzó por decir...
prvi začeti tomar la iniciativa

zájec zoologija hare; ZDA (kunec) rabbit; figurativno (bojazljivec) coward

zájec samec male hare, ZDA buck rabbit
zájec za sezuvanje bootjack
boječ, plah kot zájec chickenhearted
lov na zájce hare hunt, hare hunting
teči, bežati kot zájec to run like a hare
ploditi se, množiti se kot zájci (kunci) to breed like rabbits
v tem grmu tiči zájec (figurativno, tu je težava ipd.) there's the rub, that is the crux of the matter, there lies the difficulty, that's where the shoe pinches

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

zakadi|ti se (-m se) (napasti) herfallen über, losgehen auf; (hitro teči, voziti) losflitzen, losspringen

zasled|ovati (-ujem) dogajanje, nasprotnika: verfolgen; (teči za) (jemandem) nachsetzen, nachjagen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen