Franja

expansionarse raztegniti se, razširiti se; svoje srce razkriti

extasier, s' [ɛkstazje] zamakniti se, biti v ekstazi; (glasno) izražati svoje občudovanje (sur quelque chose česa)

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

frullino m

1. žvrklja, metlica, stepalo

2. pren. vrtavka; vetrnik, kdor stalno spreminja svoje poglede

3. zool. grbež (Limnocryptes minimus)

garrotter [gərɔ́tə] samostalnik
razbojnik, ki davi svoje žrtve, davilec

gewissermaßen takorekoč, v določeni meri, po svoje, malce

girouette [žirwɛt] féminin vetrnica, petelin na strehi; familier človek, ki često menja svoje mnenje, nestanovitnež

grātulor -ārī -ātus sum (nam. *grāti-tulor -ārī iz grātēs in stlat. glag. tulō -ere (pri)nesti, ki je ohranjen v pf. act. tulī; prim. ferō)

1. svoje veselje (sočustvovanje) ob kakem uspehu ali srečnem dogodku izraziti, – pokazati, – razodeti, veseliti se, radovati se, od tod srečo voščiti, čestitati; z dat. personae in brez njega: Q., SUET., nescio, gratulerne tibi an timeam CI. EP., gr. sibi CI. EP., VELL. čestitati si = srčno se veseliti, his ex causis ut illi sic mihi gratulor PLIN. IUN., gr. alicui in aliqua re CI. ob čem, za kaj, volgo ex oppidis publice gratulabantur CI., inter se ... cives gratulabantur CI. so drug drugemu voščili srečo. Na vprašanje zaradi česa? za kaj?
a) s praep.: gr. alicui de filia, de reditu CI., gr. de iudicio ambitus CI., de victoria L., alicui ob victoriam L., EPIT.
b) s samim abl.: AP.
c) redko z notranjim obj.: gr. adventum TER., alicui affinitatem viri optimi CI., Brutus ... ei (Ciceroni) recuperatam libertatem est gratulatus CI., Mettius Tullo devictos hostes gratulatur L.
č) še redkeje in le poklas. z gen.: gr. serae vindictae AP.
d) z ACI: CI. idr. tota tibi mente mihique gratulor ingenium non latuisse tuum O.
e) s kavzalnim stavkom: gratulari tibi, quod M. Catonem a tribunatu tuo removisses C. AP. CI., mihi gratulabantur, quod habiturus esem fortem consulem CI., tamen quod abes gratulor CI. EP., vobisque gratulamur, quod tandem liberi inter liberos eritis T.; tudi s cum (= quod): CI. EP.

2. komu svojo hvaležnost izkazati, veselo se zahvaliti komu ali zahvaliti se komu za kaj: alicui KOM., ENN. AP. NON. idr. gratulabatur divis NAEV. FR., dis immortalibus CA. AP. CI. EP. alicuius iudicio PH., illi dolori Q., temporibus nostris gratulare pro ingenio tali PLIN. IUN.

impose [impóuz]

1. prehodni glagol
naložiti, naprtiti (davke, pokoro itd.; to komu)
vsiliti komu svoje mišljenje; natvesti, (pre)varati; vzdeti komu priimek
tisk razvrstiti rubrike, stolpce

2. neprehodni glagol
imponirati, napraviti vtis (on, upon na, komu)
varati; štuliti se, vsiljevati se (on, upon komu)

tisk to impose anew preurediti (stolpce, rubrike)
tisk to impose wrong zamešati (stolpce, rubrike)
to impose upon o.s. varati se
to impose o.s (up)on vsiljevati se komu
to impose upon s.o.'s good nature zlorabiti dobroto koga
he is easily imposed upon njega je lahko prevarati
to impose law and order napraviti red
cerkev to impose hands položiti roke (pri blagoslavljanju)

imputability [impju:təbíliti] samostalnik
prištevnost, odgovornost za svoje dejanje

in-conciliō -āre -āvī

1. z zvijačami, s spletkami (zvodništvom) zapeljati, (v nesrečo) zvoditi (speljati): Pl. (večkrat).

2. sleparsko v svoje roke spraviti: copias omnes meas (vse moje bogastvo): Pl.

in-cruentus 3

1. nekrvav: haud incruento proelio certare L., non incruenta victoria fuit L. je stala veliko krvi, i. pax. T. pridobljen brez prelivanja krvi.

2. (o vojakih) ki je ostal brez ran, brez prelitja svoje krvi, s celo glavo, s celimi kostmi: multis locis potitus incruento exercitu S., haud incruento milite suo L. vendar so njegovi vojaki prelili mnogo krvi, non incruentis centurionibus Vell. ko so bili centurioni hudo ranjeni; adv. incruentē brez krvi, brez prelivanja svoje krvi: Prud.

indéformable [-fɔrmabl] adjectif ki ne izgubi svoje oblike

chapeau masculin indéformable klobuk trajne oblike
être indéformable ne izgubiti oblike, fasone

inequality [inikwɔ́liti] samostalnik
neenakost, različnost, neenakopravnost, nesorazmernost; nezadostnost (to za)
pristranskost; neravnost (tal); spremenljivost (podnebja)
matematika neekvivalentni števili
astronomija skrenitev nebesnega telesa s svoje poti

in-officiōsus 3

1. svoje dolžnosti zanemarjajoč (v nemar puščajoč), nevesten: privignus Ap.; z gen. ali dat. (do koga): humana gens inofficiosa dei Tert., si libertus inofficiosus patrono sit Ulp. (Dig.); enalaga (o dejanjih) dolžnosti nasproten (nasprotujoč), neprimeren, nemil: testamentum Annius fecerat non inoff. Ci. primerno (v kateri se je primerno oziral na sorodnike); tako tudi: i. voluntas patris Cod. I., donatio, dos Cod. I. (zaradi katerega je kdo ob smrti darovalca prikrajšan za svojo pravico, ki jo ima do dela zapuščine), i. actiones Cod. I.

2. neustrežljiv, nevljuden: in aliquem Ci.

ir-rumō -āre -ātus (in, rūma) vtakniti (vtikati) svoje spolovilo v usta koga drugega: Cat., Mart.

istrésti -sēm, vel. istrési aor. istrésoh ȉstrēse
I.
1. iztresti: istresti što iz vreće; istresti prašinu, vreću, ćilim
2. na dušek izpiti: istresti polić
3. izdrdrati: sada je istresao sve što ranije nije smio, smeo reći
II. istresti se
1. ekspr. iztresti se, potožiti svoje križe in težave
2. ozmerjati koga: istresti se na koga

izdivjáti se i zdivjáti se -ám se
1. izbjesnjeti se (besne-), iskaliti svoj bijes: nevihta se je kmalu izdivjala; boj se je izdivjal
2. protjerati (-ter-) svoje: izdivjal se je pred zakonom
protjerao je svoje prije braka, izduvao se prije braka

izjásniti ìzjāsnīm, ìzjasniti -īm
I.
1. pojasniti: izjasniti stvar
2. razodeti: izjasniti joj ljubav
II. izjasniti se pojasniti, povedati svoje stališče: narod se izjasnio za borbu protiv okupatora

izjašnjávati izjàšnjāvām, izjašnjívati izjàšnjujēm
I. pojasnjevati: svako izjašnjava svoje misli kako zna i umije, ume
II. izjašnjavati se izpovedovati svoje stališče: Partija je stvorila široki front svih onih koji su se izjašnjavali za borbu protiv okupatora