Franja

svjetlùcati -ām (ijek.), svetlùcati -ām (ek.)
1. svetlikati se, svetiti se, migljati, lesketati se: na agama toke svjetlucale; površina vode svjetluca; zvijezde svjetlucaju
2. mrleti, svetlikati: svijeća svjetluca; vatra je pomalo svjetlucala; u sobi je svjetlucalo kandioce

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

záriti se zȃrīm se svetiti se: lica pijanica i danguba oblaporno se zare

žȁgriti -īm
I.
1. svetlo gledati: nemirnim očima žagrio je oko sebe
2. peči mlado koruzo: žagriti kukuruz
3. peči: koprive me žagrile
II. žagriti se svetiti se, goreti: njeni se obrazi žagre; sunce se žagri na visini

блестеть, блеснуть (za)blesteti, (za)lesketati se, (za)sijati, (za)svetiti se, (za)iskriti se, blisniti;
чем odlikovati se, postavljati se;
блеснула молния zabliskalo se je

лосниться lesketati se, svetiti se

маслиться puščati mastne madeže; svetiti se (obraz)

світи́тися свічу́ся недок., svetíti se svétim se nedov.

сиять sijati, svetiti se, žareti

bìseriti se -ī se svetiti se kot biser: mlaz lake se pjene biseri; u zlatnim se peharima vino biseri

cōnfulgeō -ēre -fulsī (—) močno svetiti se, bleščati (se): Pl., Cinna ap. Isid.

cōnsplendēscō -ere močno svetiti se: Iul. Val.

dēsplendēscō -ere nehati bleščati, nehati svetiti se, lesk (sijaj) izgubiti (izgubljati), (z)bledeti: Paul. Nol.

ēlūceō -ēre -lūxī (—)

1. svetiti se iz česa, žareti iz česa, posvetiti se, zasvetiti se: inter flammas circus elucens Ci., elucent aliae (apes) V., flamma, quae ex L. Marcii capite eluxit Val. Max.

2. pren. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se, odlikovati se, zasloveti: Q., Suet., scintilla ingenii elucebat in puero Ci. je žarela, in eo ingenium eius elucere videbatis Ci., tenuitas hominis eo magis elucet, quo magis occultatur Ci., haec (benevolentia) etiam magis elucet inter aequales Ci., maxime eius eloquentia eluxit Spartae N., quibus ex rebus elucet maxime inventum eius N. je najznamenitejša, ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N., elucet natura Lucr.; kot adj. pt. pr.: elucentissimum edocendi genus Varr. najsijajnejša.

ēnitēscō -ere -nituī (—) (incoh. glag. ēnitēre)

1. svetiti se zače(nja)ti, zasvetiti se: ut (oculi) … hilaritate enitescant Q.; pesn.: enitescis pulchrior multo H. postajaš lepša in žarnejša.

2. pren. izkaz(ov)ati se, odlikovati se: Gell., gloria, quae cotidie magis enitescit Corn., bellum novum exoptabat, ubi virtus enitescere posset S. bi se mogla sijajno pokazati, enitescit … facundia Q., cogitaret plebem, quae togā (z mirovnimi umetnostmi) enitesceret T., ut … eloquentiae gloriā enitesceret T.

espejear svetiti se kot zrcalo, zrcaliti se

hinausscheinen^* svetiti se ven

másniti se mâsnīm se ekspr. svetiti se od mastnosti, zašpehanosti: na suroj lubanji masni se crvenkapa

per-lūceō (in pel-lūceō) -ēre -lūxī

1. presevati (prosevati) iz(za) česa, (za)blesteti iz česa, (za)svetiti se skozi kaj, iz česa, (za)svetlikati se skozi kaj, iz česa: lux perlucens L., perlucentes in pectore fibrae O., saxum a vado perlucens Plin.; pren. presevati (prosevati) = biti viden: illud ipsum quod honestum decorumque dicimus … quasi perlucet ex iis quas commemoravi virtutibus Ci., aut commendatione morum, qui nescio quomodo ex voce etiam atque actione perlucent, aut orationis suavitate constat (sc. conciliatio) Q.

2. biti preseven (proseven, prosojen, prozoren): is pellucet quasi lanterna Punica Pl., amethysti perlucent omnes violaceo colore Plin., quid enim habent speculo simile nubes? Cum illa non perluceant, hae transmittant lucem Sen. ph., quia in nube est aliquid vitro simile quod potest perlucere, est aliquid et aquae Sen. ph.; pt. pr. perlūcēns -entis prozoren, prosojen, preseven: aether Ci., amictus, alae O.; pren.: oratio Ci.

sub-rutilō (sur-rutilō) -āre (sub in rutilāre) biti rdečkast: iaspis subrutilans Hier.; metaf. lesketati se, svetiti se iz(pod) česa: Aug.