Franja

óče père moški spol ; familiarno paternel moški spol

stari oče grand-père
vaš g. oče Monsieur votre père
družinski oče père de famille
krušni oče père nourricier
naši očetje (predniki) nos pères (ali ancêtres, aîeux)
bog oče Dieu le Père
sveti oče (papež) le Saint-Père
kakršen oče, takšen sin tel père, tel fils
ves, cel, izrezan oče je c'est tout le portrait de son père, familiarno c'est son père tout craché

ôče (-éta) m

1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria

2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa

5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri

ôče padre m

stari oče abuelo m (po očetovi strani paterno, po materini strani materno)
vaš g. oče su señor padre
adoptivni, krušni oče padre adoptivo
družinski oče padre de familia
njegov lastni oče su propio padre
sveti oče (papež) el Santo Padre
bog oče Dios Padre
po očetovi strani por parte de padre
on je izrezan oče (él) es el vivo retrato de su padre
kakršen oče, takšen sin cual padre, tal hijo

poslednj|i [é] (-a, -e) der/die/das letzte
poslednji Mohikanec der letzte Mohikaner
poslednja pot die letzte Reise
poslednja sodba das jüngste Gericht, das Weltgericht, Jüngstes Gericht
pravo poslednja volja der letzte Wille, letzter Wille
poslednje olje (bolniško maziljenje) letzte Ölung
poslednje reči religija die letzten Dinge
Sveti poslednjih dni Heilige der letzten Tage

ramadan samostalnik
(muslimanski mesec posta) ▸ ramadán Ramadan, obdobje posta, se začne sredi novembra. ▸ A ramadán, a böjti időszak november közepén kezdődik.
Sopomenke: ramazan

sedež [é] moški spol (-a …)

1. der Sitz; (Dülferjev Dülfersitz, dvignjen Hochsitz, karabinski Karabinersitz, letalstvo katapultni Katapultsitz, Schleudersitz, sopilotov Kopilotensitz, krmarjev Steuersitz, ležalni Liegesitz, otroški Kindersitz, pilotov Pilotensitz, pomožni Notsitz, potniški Passagiersitz, s prestavljivim naslonjalom Ruhesitz, v parlamentu Parlamentssitz, v parterju Parkettsitz, za sopotnika Soziussitz, Beifahrersitz, sklopni Klappsitz, sprednji Vordersitz, stalni Stammsitz, školjkast Schalensitz, voznikov Fahrersitz, železnica Führersitz, zadnji Hintersitz, Rücksitz); na kolesu: der Fahrradsitz
na motorju, mopedu der Sattel, podaljšani: Banksattel
v gledališču ipd.: der Sitzplatz, der Theaterplatz, der Sitz (enojni Einzelsitzplatz); die Sitzgelegenheit
razporeditev sedežev die Sitzverteilung
razpored sedežev der Bestuhlungsplan
vrsta sedežev die Stuhlreihe

2. podjetja, vlade ipd.: der Sitz
sedež sodišča der Amtssitz
sedež vlade der Regierungssitz
sedež založbe der Verlagsort
sedež škofije der Diözesansitz
škofovski sedež der Bischofssitz
Sveti sedež der Heilige Stuhl
religija Sedež Svetega Petra die Stuhlfeier Petri

3. tehnika der Sitz (ventila der Ventilsitz)

sédež (-a) m

1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
oblazinjen sedež sedia imbottita
avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

2. sede, seggio:
sedež podjetja la sede dell'impresa
škofovski sedež sede, seggio episcopale
sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
sedež v parlamentu seggio parlamentare
ministrski sedež carica ministeriale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. katapultni sedež sedile eiettabile
rel. apostolski sedež soglio pontificale
Sveti sedež Santa Sede
teh. sedež ventila sede della valvola
rel. korski sedež stallo del coro
igre sedež loterije ruota

sinód cerkveno synod

sveti sinód the Holy Synod

sinód

sveti sinod (najvišja pravoslavna oblast) le saint-synode

skarabej moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Pillendreher (sveti Heiliger Skarabäus); amulet: der Skarabäus, die Skarabäusgemme

skarabéj (-a) m

1. zool. scarabeo (Scarabeus):
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
pl. skarabeji scarabeidi (sing. -e) (Scarabaeidae)

2. ekst. scarabeo

spis samostalnik
1. (uradna listina) ▸ irat, ügyirat, iratanyagSodišče iz spisa ni ugotovilo, da bi bila zadeva nujna. ▸ A bíróság az iratból nem úgy ítélte meg, hogy sürgős lenne az ügy.

2. (literarno ali strokovno besedilo) ▸ írásPiše tudi likovne strokovne spise, kritike in knjige. ▸ Képzőművészeti szakcikkeket, kritikákat és könyveket is ír.

3. (šolska naloga) ▸ fogalmazásV šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. ▸ Az iskolában azt a feladatot kaptuk, hogy írjunk egy szabad fogalmazást arról, hogy mik leszünk, ha nagyok leszünk.

svet⁷ [é] (-a, -o) heilig, geheiligt
sveta groza ein heiliger Schauer
sveta jeza ein heiliger Zorn
sveti strah eine heilige Scheu, die Ehrfurcht
nič (mu) ni sveto nichts ist (ihm) heilig, (er) hat vor nichts Achtung
sveta krava eine heilige Kuh (tudi figurativno)
| ➞ → sveti

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

svét, -a, -o saint, sacré

sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado

Sveta stolica stalna zveza
religija (sedež Rimske škofije) ▸ Szentszék
Sopomenke: Sveti sedež

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svétiti to light; to shine (na upon); to give light, to emit light

svétiti komu to light someone
sveti mu po stopnicah! light him downstairs!
svétiti se to shine, to glitter, to glisten
ni vse zlato, kar se sveti all is not gold that glitters