Franja

antitoxin [ǽntitɔ́ksin] samostalnik
medicina nasprotni strup, antitoksin

apina f čebelji strup

Atemgift, das, Medizin dihalni strup

Berührungsgift, das, kontaktni strup, dotikalni strup

Bienengift, das, čebelji strup

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

cērūssa -ae, f (iz gr. *κηρόεσσα, κηροῦσσα: κηρός voščena) voščeno lepotilo (prim. cēra 2. c), od tod za to lepotilo uporabljano svinčevo belilo, ki je strupeno, zato včasih = strup: Pl., O., Vitr. idr.

curare [kürar] masculin kurare, hud južnoameriški rastlinski strup

curare moški spol ameriška španščina kurare, strup za puščice

désempoisonner [dezɑ̃pwazɔne] verbe transitif odvzeti strup

désenvenimer [dezɑ̃vənime] verbe transitif odvzeti strup, figuré omiliti, ublažiti

désintoxiquer [-ke] verbe transitif ozdraviti zastrupitev, odstraniti strup

désintoxiquer un alcoolique ozdraviti alkoholika

fel, fellis, n (indoev. kor. *g(')hel- zelenkast ali rumenkast biti)

1. žolč: Cels., Pall., Amm., f. gallinaceum Ci., pectora felle virent O., in iecore est fel Plin.; v pl.: Tert., Cael.

2. occ. kačji žolč kot strup, kačji strup: Prud., f. veneni V., omnia vipereo spicula felle linunt O.; pren.: quae patimur, multo spicula felle madent O.

3. pren. žolč =
a) grenkoba, bridkost: Aus., amor et melle et felle fecundissimus Pl., corda felle sunt lita Pl., sales suffusi felle O. grenke (bridke) šale, omnia iam tristi tempora felle madent Tib., fellis et salis plurimum habere Plin. iun. (o govoru), invidiae f. Ap.
b) jeza, srd, gnev: exarserat atro felle dolor V., acri felle concaluit Amm.

4. pren. fel terrae (bot.) smetenjak, viranta (Fumaria officinalis Linn.): Plin., Ap. h.

Fraßgift, das, želodčni strup

hemlock [hémlɔk] samostalnik
botanika trobelika; njen strup

henbane [hénbein] samostalnik
botanika črni zobnik, blen; njegov strup

Herzgift, das, srčni strup

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

hydrus, lat. obl. poleg gr. hydros -ī, m (gr. ὕδρος prim. hydra)

1. (po)vodna kača: Plin., M., Amm.; pesn. sinekdoha kača sploh: satis dentibus hydri V., attoniti squamis adstantibus hydri V., graviter spirentibus hydris V., calcato inmitior hydro O., Cadmeus, Echionius h. Val. Fl.; pogosto kače kot atribut v laseh Meduze in Furij: Cl., tot Erinys sibilat hydris V., Gorgoneum turpes crinem mutavit in hydros O., defendunt caput protenti crinibus hydri Lucan., Tisiphone … nigris amplectitur hydris; od tod: caderent omnes a crinibus hydri Iuv. = prešel bi mu ves pesniški ogenj.

2. meton.
a) kačji strup: hydro imbutae sagittae Sil.
b) napeti trebuh nosečnic: Ven.
c) neko pecivo: Plin. Val.

Indian hemp [índiənhemp] samostalnik
botanika indijska konoplja; ameriški strup za pse