Franja

im-mītis (in-mītis) -e (in [priv.], mītis)

1. trpek, nezrel, grenek: Plin., Gell. tolle cupidinem inmitis uvae H. (namiguje na basen o kislem grozdju).

2. metaf. strog, oster, trd, nemil, neprijazen, krut, divji; o osebah: Sen. rh., Suet. Claudius naturā immitis L., i. tyrannus V.; oxymoron: inmitis Glycera H. (gr. γλυκύς); o živalih: Plin. imm. lupus O.; enalaga: imm. animus L., oculi O., mandata T., caedes L. nečloveško, mors Tib. bridka (ker je prezgodnja); tako tudi: imm. ara O. (človeških žrtev), nidi inmites V. ki so nevarna čebelam, ventus Tib., caelum Plin. iun.; z drugačno metaf.: immitia claustra O. trdi, inmitis insula T. divji.

imperativo

A) agg.

1. velelen, ukazovalen, zapovedovalen; zapoveden; jezik velelniški:
modo imperativo velelni naklon
norme imperative pravo zapovedne norme

2. ekst. oster, strog:
tono imperativo oster ton

B) m

1. jezik velelnik, imperativ

2. filoz. imperativ; ukaz, zapoved:
imperativo categorico kategorični imperativ

in-clēmēns -entis, adv. inclēmenter neprizanesljiv, nemil(osten), nerahel, osoren, trd, strog, neusmiljen: Amm., Lact., non senatus inclementior fuit Ci., increpabant inclementem dictatorem L., inclementius verbum L., inclementer dicere Pl., inclementius invehi in aliquem L., aulae Siculae inclementissimus incubator Macr.

inclément, e [-mɑ̃, t] adjectif strog, neprijazen; poétique nemilosten, neprizanesljiv

in-iūstus 3, adv. -ē

1. nepravičen, krivičen, protipraven, oster, strog: Val. Fl., civis Ci., vir Q., noverca V. trdosrčna, tam iniustus existimator rerum Ci., cum rex iniustus esse coepit Ci., iniustius homine Ter., accusatores iniustissimi Lact., facis iniuste, Laeli, si … Ci., multa iniuste fieri possunt Ci. lahko se zgodijo mnoge krivice, iniuste facta Ci. krivična dejanja, morbus non iniuste terret Cels. ne brez vzroka, iniustissime nihil officere alicui S., iniuste dicere in aliquem Pl., iniustissime aliquid colere S., iniuste iniungere laborem Q., ei ante iniusta poena luenda est, quam iusta repetenda Ci., rogatio iniustissima Ci., iusta … , iniusta causa Ci., iracundia Ci., amor O., i. bellum Ci., fenus L., iniustae vindiciae Ci., incommoda iniustissima Ci., iniustissimum ducere Arn.; subst. iniūstum -ī, n krivica, krivičnost: metu iniusti H., iniusta tueri Q., de iustis et iniustis tractare Q., multa iniusta fiunt Ter., aliquid facere iniustum Lact. krivico storiti; enalaga: iniustus dens O. zob zavisti, iniusta regna O. krivično pridobljeno.

2. metaf.
a) težeč, težek, hud, nadležen: onus Ci., fasces V., dolor Q.
b) neprimeren, nepravšen (pravšnji), neenak: vires Stat.

inquisitōrio agg. (m pl. -ri)

1. hist. inkvizicijski

2. pren. strog, sovražen

iron-handed [áiənhændid] pridevnik
železne roke
figurativno strog, nepopustljiv

krút -a -o
1. okrutan, svirep: krut človek, sovražnik
2. strog: -a kazen
3. težak: to so bili -i časi
to so bila teška vremena; -o se varaš
veoma se varaš

martinetish [ma:tinétiš] pridevnik
strog, strašen

mathématique [-tik] adjectif matematičen, figuré eksakten; strog; absoluten; neovrgljiv; féminin (skoraj vedno pluriel) matematika

étui masculin de mathématiques etui za risalno orodje
hautes mathématiques, mathématiques supérieures, transcendantes višja matematika
précision féminin mathématique matematična natančnost
mathématiques pures, appliquées čista, aplicirana matematika

monacale agg.

1. relig. meniški

2. pren. meniški, preprost, strog

monastico agg. (m pl. -ci)

1. samostanski

2. ekst. meniški, puščavniški; strog, preprost:
vita monastica meniško življenje

natkrìtičār m strog, prestrog kritičar

occhiaccio m (pl. -ci) strog, hud pogled:
fare gli occhiacci hudo, grdo pogledati

òdsječen -a -o (ijek.), òdsečen -a -o (ek.)
1. odsekan, odrezan: evo, tu je cjelina -a
2. odsekan, strm: Una se provlači izmedu strmih, odsječenih litica
3. ekspr. trden, kot odrezan: -e cijene u našim trgovinama
4. ekspr. strog, resen: svi su odvjetnici izgledali značajni, odsječeni

óster ostra -o
1. oštar: oster nož; -a sablja; oster jezik: -i kot
2. oštar, bridak: oster meč
3. oštar, strog: oster sodnik
4. oštar, rezak: oster glas
5. oštar, tanak: oster sluh

prae-fringō -ere -frēgī -frāctum (prae in frangere) spredaj (od)lomiti, spredaj zlomiti, spredaj razlomiti, prebiti: Cels., Col. idr., pugno brachium Pl., ne caulis praefringatur Ca., praefracta strigilis Luc. ap. Gell., praefracta ligna Lucr., arbores Sen. ph., praefracto rostro (sc. navis) C., praefringere hastas L., cornu galeae L., pinum praefractum misit in hostes O., primam aciem telo Iust. — Od tod adj. pt. pf. prae-frāctus 3, adv. -ē spredaj odlomljen; metaf.

1. (v slogu) odsekan, oster, robat: Thucydides praefractior Ci.

2. (glede na značaj) neupogljiv, brezobziren, oster, strog, trd, osoren: Aristo Chius praefractus, ferreus Ci. ap. Non., nimis mihi praefracte videbatur aerarium vectigaliaque defendere Ci., praefractius perseverantiae exemplum Val. Max., Charondae praefractior et abscisior iustitia Val. Max., propter bella civilia dissolutam disciplinam militarem praefractius et rigidius astringere Val. Max.

prīscus 3, adv. -ē (prim. prior, prīmus, prō)

1. = pristinus (po)prejšnji, nekdanji: Venus H., nomen O.

2. (po)prejšnji, nekdanji, star(odaven), starinski, arháičen (naspr. iunior, recens): credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci., Sabinorum priscus sanguis V., vetustas, verba Ci., quod loquitur, priscum visum iri putat Ci.

3. zaradi starosti častitljiv, starodaven, stáročastítljiv (stáročastitljív): pudor, Inachus H., severitas Ci., virtus T., prisca gens mortalium H., priscae sanctimoniae virgo T., priscos mores revocare L.

4. starega kova (stare korenine), tradicional(istič)en, starovit, strog, resen: Cato H., parens Cat., prisce agere Ci. po stari šegi = brez prikrivanja, naravnost, neposredno, brez okolišev. Od tod nom. propr. Prīscus 3 Prísk, rimski priimek = Star(ejš)i. Najbolj znani so.

1. Tarquinius Priscus Tarkvinij Prisk (Starejši), rimski kralj: L., Priscus Tarquinius est dictus, quia prius fuit quam Superbus Tarquinius P. F.

2. Tarquinius Numicius Priscus Tarkvinij Numicij Prisk: L.

3. Helvidius Priscus Helvidij Prisk: Suet.

4. dva latinska pesnika: Priscus uterque O.

recio močan, krepak; tog; žilav; glasen; poudarjen; trd, strog; čemeren, osoren

helaba recio močno je zmrzovalo
hablar recio glasno govoriti

religioso

A) agg.

1. verski, religiozen

2. pobožen

3. pren. strog; spoštljiv; natančen:
religioso silenzio stroga tišina
avere un religioso rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati

B) m (f -sa) redovnik, redovnica