Franja

brabònjati -ām, brȁbonjčiti -īm
1. stresati bobke
2. ekspr. gobezdati, kvasiti: brabonja svoje uzvišene tirade

einfahren^*

1. peljati, voziti v/na, pripeljati v/na, Bergbau iti v jamo, spustiti se v jamo, Jagd Fuchs in den Bau: smukniti v

2. transitiv ein Auto usw.: uvoziti

3. (mit einem Fahrzeug beschädigen) poškodovati, podreti (z vozilom)

4. die Ernte: spravljati, ein Flugzeug Räder, Landeklappen: uvleči, vrniti v nevtralni položaj; in den Hochofen: polniti v, stresati v; Verluste: figurativ prigospodariti; sich einfahren figurativ postati navada, priti v navado

improvise [ímprəvaiz] prehodni glagol
improvizirati, nastopiti brez priprave, narediti v naglici, stresati iz rokava

jiggle [džigl]

1. prehodni glagol
na lahko stresati, drmati

2. neprehodni glagol
poskakovati, gugati se, zibati se

klatíti i klátiti -im
I.
1. mlatiti, motkom stresati voće s drveta: klatiti jabolka, hruške; dolg je, da bi zvezde klatil
2. mlatarati: z rokami klatiti okoli sebe
3. govoriti budalaštine: kakšne pa spet klatiš
II. klatiti se potucati se, skitati se: klatiti se po svetu

natrésati nàtrēsām
I. iztresati: natresati posteljicu na verandi
II. natresati se
1. otresati si, otrkavati si čevlje
2. ekspr. stresati jezo nad kom: svaka dronja se natresa nad nama

ogrébati -am
1. odgrtati: ogrebati sneg s strehe
2. ogrtati: ogrebati krompir, koruzo
3. ogrebati: ogrebati kraste
4. stresati u košnicu: ogrebati roje, čebele v panj

otrésati òtrēsām
I.
1. otresati: otresati koplje, prašinu, snijeg s cipela, s odijela
2. otresati ruke umikati se, umakniti se: ja od tebe već otresam ruke ne maram več zate
II. otresati se
1. otresati se: siromaha se svatko otresa
2. stresati jezo na koga: otresati se na koga

pump-handle [pʌ́mphændl]

1. samostalnik
ročica sesalke

2. prehodni glagol
pogovorno stresati komu roko

schüttern stresati se

zàbrabōnjčiti -īm
1. začeti stresati bobke
2. začeti gobezdati, kvasiti

стрясаться stresati se, stresti se;
беда стряслась надо мной nesreča me je zadela;
что опять стряслось? kaj se je zopet zgodilo?

carōta f

1. bot. korenje (Daucus carota); korenje:
carote al burro kulin. korenje na maslu
pel di carota pren. rdečelasec, rdečalaska

2. pren. pog. laž, izmišljotina:
piantar, vender carote debele stresati, lagati se

3. miner. vzorec kamnine

contare

A) v. tr. (pres. conto)

1. šteti, prešteti:
si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

2. šteti, upoštevati

3. nameravati, računati:
conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

4. šteti, imeti:
il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

5. pog. pripovedovati:
contarle grosse pren. debele stresati

B) v. intr.

1. šteti:
contare fino a dieci šteti do deset

2. šteti, veljati:
contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

3. računati na:
contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za

dovtíp (-a) m barzelletta, motto scherzoso; facezia; battuta:
delati, stresati, zbijati dovtipe raccontare barzellette
cenen, masten, robat dovtip barzelletta sciocca, volgare, pesante

ébrouer [ebrue] verbe transitif lupiti (orehe); izplako vati (v barvarstvu)

s'ébrouer prhati (o konju); otresati se, stresati s sebe (sneg, prah, vodo); razgiba(va)ti se

flagellō -āre -āvī -ātum (flagellum)

1. bičati, šibati, tepsti, biti: imae parte flagellari gemuit (arbor) sua robora caudae O., messem perticis Plin. mlatiti, aër radiorum iactu flagellatur Plin., fl. quaestorem Suet., in tergum Q. flagellent colla comae Mart. naj bijejo, se usipljejo po vratu, pondera fl. Stat. stresati, puppem flagellat arbor Stat.; pren.: si puteal multā cautus vibice flagellas Pers. če hudo odiraš, consentiamus mala facinora conscientiā flagellari Sen. ph.

2. metaf.: annonem fl. Plin. = zadrževati žito, tj. ne proda(ja)ti ga, da se mu cena zviša in se s tem povzroči draginja, laxas area flagellat opes Mart. drži premoženje zaklenjeno.

jez|a [é] ženski spol (-e …)

1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)

2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen

3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae

jih pron.

1. pog. li, le:
dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
povedati jih komu cantarle chiare a uno
razdirati, stresati jih fare il buffone
preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
(v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!