Franja

focārius 3 (focus) ognjiščen; od tod subst.

1. focārius -iī, m kuhinjski strežnik, — hlapec: Ulp. (Dig.).

2. focāria -ae, f kuhinjska dekla, kuharica: Dig., Ulp. (Dig.), Paul.; occ.. gospodinja kakega vojaka: Cod. I.

garbanzo moški spol rastlinstvo čičerka; Mehika mlad strežnik

cuenta garbanzos (fig) skopuh
meter a uno el garbanzo en el cuerpo (Am) komu strah v kosti pognati
tropezar en un garbanzo nad vsako najmanjšo stvarjo se spotikati
ese garbanzo no se ha cocido en su olla (fig) to ni zraslo na njegovem zelniku

garde-malade [-malad] masculin, pluriel gardes-malades, bolniški strežnik, bolničar

Krankenwärter, der, (pomožni) bolniški strežnik

nosocomus -ī, m (gr. νοσοκόμος) bolniški strežnik, bolničar: Cod. I.

nottante m, f med. nočni bolniški strežnik, strežnica

officiōsus 3, adv. - ē (officium)

1. ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, postrežljiv, vóljen (volján): homo, amicitia Ci., voluntas, epistula O., sedulitas H., homines Lampsaceni summe in omnes cives Romanos officiosi Ci., homo officiosior Ci., officiosissima natio Ci., officiose scribere, hoc facere Ci., sed illa officiosius Ci., reverentissima et officiosissima venit ad me Plin. iun.; occ. iz uslužnosti (vneme) izvirajoč (= ki ga narekuje uslužnost), vóljno (voljnó) prevzet: dolor Ci., hi officiosi labores mei Ci., pietas Sen. ph.

2. „službi primeren“, pripravljen za službo; od tod subst. officiōsus -ī, m
a) strežnik v kopališču: Petr.
b) ljubimec, ljubček, pripravljen ustreči pohoti drugih: impudicus Sen. rh.

pobrero moški spol strežnik (skrbnik) revežev

porter [pɔ́:tə] samostalnik
nosač
ameriško strežnik v spalniku
britanska angleščina portir, vratar
britanska angleščina porter, črno pivo

porter's knot oprta, obramnica (za nosače)

radarman [réidəmən] samostalnik
radarski strežnik, radarist

saloon-keeper [səlú:nki:pə] samostalnik
ameriško lastnik točilnice (biféja, bara); strežnik v točilnici (biféju, baru, gostilni)

serviēnte m relig. mašni strežnik

victimārius -iī, m (victima)

1. trgovec z daritveno živino: Val. Max.

2. daritveni strežnik, žrtveni sluga: libri in comitio, igne a victimariis facto, in conspectu populi cremati sunt L., Q. Petilius praetor urbanus ex auctoritate senatus per victimarios facto igni in conspectu populi cremavit Val. Max.

washerman množina washermen [wɔ́šəmən] samostalnik
pralec; strežnik pri pralnem stroju

watcher [wɔ́čə] samostalnik
opazovalec, -lka; čuvar, stražar; bolničar, bolniški strežnik
zastarelo špijon

гайдук m hajduk; (hist.) strežnik ukrajinskih veljakov

парильщик m kopališki strežnik

aplikativen pridevnik
1. (o uporabi v praksi) ▸ alkalmazott Aplikativno raziskovanje je usmerjeno v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe. ▸ Az alkalmazott kutatás új tudásanyag vagy ismeretek megszerzésére irányul, azoknak a módszereknek a kidolgozására, amelyekkel az azonosított vagy meghatározott igényeket ki lehet elégíteni.
Povezane iztočnice: aplikativna raziskava, aplikativna znanost, aplikativna botanika

2. (o računalniku) ▸ alkalmazás, alkalmazottPri razvoju aplikativne programske opreme smo se popolnoma usmerili v spletno okolje. ▸ Az alkalmazásszoftver fejlesztésekor teljes mértékben az online környezetre összpontosítottunk.
Nagrado smo dobili za aplikativni računalniški program, ki bistveno izboljšuje naš proizvodni proces. ▸ A díjat egy olyan alkalmazott számítógépes szoftverért kaptuk, amely jelentősen javítja a gyártási folyamatunkat.
Povezane iztočnice: aplikativni strežnik

āstō (adstō) -āre, āstitī (nam. adstetī)

1. stati pri (ob) čem, (zraven) stati; abs.: adstante atque audiente Italiā totā Ci., maximā frequentiā... civium adstante Ci., astante... ipso C. vpričo njega, super adstantium manibus in murum attollitur S. fr., arrectis auribus adsto V.; o rečeh: sedes relictae adstant V. stoje; kje? s krajevnim adv.: hic patrem astare aiebas? Ter.; z dat. ali samim abl.: ast. alicui Pl., adst. mediis aedibus, portis, vestibulo V., curru Sil., crepidinibus stagni T., mensae Mart., Suet.; z acc.: te astaret Plin. iun. (tudi: te artaret), ast. illum locum Prisc.; s praep.: ast. ante ostium, ante aedis Pl., ante aras adst. Lucr., adst. ante oculos V., iuxta genitorem adstat virgo V., ast. iuxta praesides deos Sen. tr., cum ad id spectator pugnae adstitisset (eques) L., adst. in conspectu alicuius Ci., ast. apud templa T., pro foribus adst. Suet.; pren.: certa quidem finis vitae mortalibus adstat Lucr. jih čaka.

2. occ.
a) (svetujoč, pomoč dajajoč) na (ob) strani stati (biti) komu, na roko biti (iti) komu: dum asto advocatus quoidam cognato meo Pl., amanti subparasitor, hortor, adsto Pl.
b) kot strežnik stati, streči pri čem: tibi servi multi ad mensam astant Naev. fr.

3. pokonci stati, kvišku moleti, štrleti: vix asto prae formidine Pl., cave, ne cadas, asta Pl., attoniti squamis adstantibus hydri V., (equus) arduus in moenibus adstans V., mihi... supra caput adstitit imber V. je stal = se je nagrmadil hudourni oblak (ta pf. prihaja sicer tudi od glag. adsisto), Phidias... fecit... Minervam Athenis, quae est in Parthenone adstans Plin.; pren.: astante ope barbaricā Enn. ap. Ci. ko je še (neoškodovana) stala... država.

Opomba: Sup. āstātum ali āstitum pri Prisc.; od tod pt. fut. act. āstitūrus: Aemil. Porcina ap. Prisc.

bolnišk|i (-a, -o) Kranken- (dopust der Krankenurlaub, list der Krankenschein, das Krankenblatt, strežnik der Krankenpfleger, blagajna (zdravstveno zavarovanje) die Krankenkasse, postelja das Krankenbett, soba das Krankenzimmer, strežnica die Krankenpflegerin, maziljenje die Krankensalbung, letzte Ölung)
bolniška (stalež) der Krankenstand
dati v bolniško krank/arbeitsunfähig schreiben
nastopiti bolniško sich krank melden
zaključiti bolniško sich gesund melden
najava bolniškega staleža die Krankmeldung