Franja

consōrte

A) m, f soprog, soproga

B) agg.
principe consorte princ soprog

C) m pravo stran:
consorte di lite stran v sporu

contendēnte m, f

1. nasprotnik, nasprotnica

2. pravo stran; toženec

cōsta f

1. anat. (costola) rebro
velluto a coste tekstil rebrasti žamet

2. ekst. stran; bok:
di costa s strani; z boka, bočno

3. hrbet (npr. knjige)

4. obala:
costa rocciosa, frastagliata skalnata, členovita obala

5. reber; pobočje:
a mezza costa sredi pobočja

6. bot. rebro

costado moški spol (desna, leva) stran; vojska krilo

costado falso visenje (ladje) na eno stran
costado de preferencia desni bok ladje
árbol de costados rodovnik
noble por los cuatro costados čistokrven plemič
villano por los cuatro costados velik lopov
dar el costado (mor) kazati bok ladje

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

davon (= von ihm/ihr) od tega, o tem itd.; Adverb stran, proč; auf und davon stran, proč

distineō -ēre -tinuī -tentum (dis in tenēre)

1. narazen držati, ločiti: haec (tigna) … binis utrimque fibulis … distinebantur C., mare, quod late terrarum distinet oras Lucr., duo porrectus longe freta distinet Isthmos O., vasti plaga fervida regni distinet oceanum Lucan.; voj. čete (sovražno) narazen ali razkropljene držati, razpostaviti (razpostavljati), osamiti (osamljati): Caesaris copias C., legiones distinebat magnum flumen C. legijam je … onemogočala združenje, manūs distinendae causā C., qui (legatus) eam manum distinendam curet C., docet, quanto opere rei publicae … intersit manus hostium distineri C., late populati sunt tecta agrosque, ut distinerent Volscos L., d. regem (= regis vires) ancipiti bello L. kraljeve vojne moči razcepiti = prisiliti kralja, da razdvoji svoje vojne moči; pren. razcepiti (razcepljati), razdvojiti (razdvajati): unanimos L., duae senatum distinebant sententiae L. sta senat razcepili v dva tabora, duae factiones senatum distinebant L., Galbam duae sententiae distinebant T.; occ. zadrževati koga stran (oddaljenega), odvračati (pesn.): distinet hostem agger V., quem Notus spatio longius annuo dulci distinet a domo H.

2. pren.
a) zavreti (zavirati), zaustaviti (zaustavljati): pacem Ci., L., quae (civitas) certissimam Galliae victoriam distineat C., rem distinebat, quod … L.
b) vsestransko zaposliti (zaposlovati) koga, da(ja)ti komu opraviti (opravka, dela), (za)motiti koga s čim, v pass. tudi vsestransko zaposlen biti, mnogo opravka imeti s čim: Plin. iun., Front., Amm., maximis occupationibus distineri Ci. ep., multitudine iudiciorum et novis legibus distineri Ci., distineor et divellor dolore Ci. razdvojen in razklan sem od bolečine, cum litibus distineretur N., Messalina) novo et furori proximo amore distinebatur T., bellum scilicet (esse), aut diverso terrarum distineri (iuvenem) T. — Od tod adj. pt. pf. distentus 3 vsestransko zaposlen, zavzet: cum tot tantisque negotiis distentus sit Ci., intellego te distentissimum esse Ci. ep., in opere distenti Auct. b. Hist., Nero circa (z) summa scelera distentus T., imperii curis d., occupationibus distentus Plin. iun.; (o stvareh): tempus officiis distentum Plin. iun.

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

facciata f

1. pročelje

2. stran

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

faţă feţe f

1. obraz, lice, obličje

2.
□ faţă de masă prt

3.
□ faţă de pernă prevleka za blazino

4. ploskev, stran

5.
□ în faţă spredaj, pred; nasproti
□ din faţa izpred
□ cel din faţă sprednji
□ faţa de prep. do; vpričo

feuillet [fœjɛ] masculin list (knjige), stran; lamela; zoologie devetogubnik; letva, furnir, tenka deska; technique prestavna žaga

feuillet de musique notni list
feuillet de garde opremni list (pri knjigi)

fiancata f

1. udarec z bokom

2. krilo, stran (zgradbe, vozila)

3. pren. bodica, zbadljivka, zajedljivost, pikrost

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

flanco moški spol bok, stran, pobočje

¡flanco derecho! (voj) na desno!
atacar por el flanco napasti z boka

flânka ž (n. Flanke) nizko pog.
1. bok, stran
2. krilo: stajati na flanki bataljona

fōglio m (pl. -gli)

1. list:
foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
foglio asciugante pivnik

2. folija:
alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
un foglio di stagnola staniolna folija

3. popisan, potiskan papir:
foglio volante letak

4. dokument, papir:
foglio ufficiale uradni dokument
foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

5. stran:
voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

6. bankovec:
un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir

fort

1. (weg) stran, proč, weit fort daleč proč; fort sein biti proč, oditi; er ist fort je že odšel; ich [muß] muss fort oditi moram; fort damit! proč s tem!

2. (weiter) naprej, nur (so) fort kar tako naprej; in einem fort neprekinjeno; fort und fort kar naprej; und so fort in tako dalje, in tako naprej

fort- stran, naprej, nadaljnji...

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.