Franja

sklopn|i [ó] (-a, -o) Klapp- (most die Klappbrücke, oltar der Klappaltar, pokrov der Klappdeckel, sedež der Klappsitz, stol der Klappstuhl, miza der Klapptisch)

skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)

na noge skočíti to leap to one's feet
skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
skočíti z zidú to jump down off a wall
skočíti na stol to jump up on (to) a chair
skočíti iz postelje to jump out of bed
skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount

sodnišk|i² (-a, -o) šport Schiedsrichter- (stol der Schiedsrichterstuhl, odločitev die Schiedsrichterentscheidung)
sodniška tribuna der Kampfrichterstand

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

stabílen stable; firm

cene so stabílne the prices are firm
stabílno ravnotežje steady balance, stable equilibrium
stabílna valuta stable currency
stabílen stol steady chair
stabílna vlada stable government

stôlček (-čka) m

1. dem. od stol seggiola, seggiolina, sedia:
stolček za pod noge (pručka) sgabello
čevljarski, lovski, molzni stolček il panchetto del calzolaio, la sedia del cacciatore; lo sgabello per la mungitura
vrtljiv, zložljiv stolček sedia girevole, pieghevole

2. pren. poltrona:
izgubiti stolček perdere la poltrona
boriti se, potegovati se za direktorski, ministrski stolček battersi per avere la poltrona, brigare per la poltrona di direttore, di ministro

šépav šépast lame, limping; halting; (stih) halting, lame

šépav, šépast na eno nogo lame in one leg; (pohištvo, stol itd.) rickety, shaky
šépav, šépast dokaz a lame proof
šépav, šépast izgovor a lame (ali thin) excuse

škarjast (-a, -o) scherenartig; živalstvo, zoologija rep: gegabelt; Scher-, Scheren- (čep der Scherzapfen, daljnogled das Scherenfernrohr, odjemalnik toka der Scherenstromabnehmer, skok šport der Schersprung, stol der Scherenstuhl, Scherensessel, ugriz medicina der [Scherenbiß] Scherenbiss, zapiralo das Scherengitter)
škarjasto povezje gradbeništvo, arhitektura das Sparrendach
škarjasti križ das Deichselkreuz, Gabelkreuz

škofovsk|i (-a, -o) episkopal, bischöflich, Bischofs- (plašč der Bischofsmantel, sedež der Bischofssitz, stol der Bischofsstuhl, kapa die Bischofsmütze, der Bischofshut, konferenca die Bischofskonferenz, palica der Bischofsstab, služba das Bischofsamt)
škofovski kruh das Bischofsbrot, Rosinenbrot, Früchtebrot

Thonetov [tó] (-a, -o) Thonet- (stol der Thonetstuhl, pohištvo Thonetmöbel množina)

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

usnjen [é] (-a, -o) ledern, aus Leder, Leder- (čevelj der Lederschuh, gumb der Lederknopf, jermen der Lederriemen, der Ledergurt, jopa/jopič die Lederjacke, kovček der Lederkoffer, obroba der Lederbesatz, pas der Ledergürtel, plašč der Ledermantel, podplat die Ledersohle, predmet die Lederarbeit, rokavica der Lederhandschuh, stol der Ledersessel, stran die Lederseite, tapeta die Ledertapete, torbica/torba die Ledertasche, hlače die Lederhose); vezava: Leder- (hrbet der Lederrücken, platnice der Ledereinband)
usnjena obloga die Belederung
usnjena vezalka der Schnürriemen
usnjeni papir das Lederpapier

végast (-a -o) adj. storto, curvo, ineguale; ekst. traballante:
vegasta deska asse curva
vegast stol sedia traballante

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vítra wicker

stol iz viter wicker chair

vrtljiv (-a, -o) drehbar, levo, desno: schwenkbar; rotierend, umlaufend; Dreh-, Schwenk- (podstavek das Drehgestell, kondenzator elektrika der Drehkondensator, most die Drehbrücke, oder die Drehbühne, pladenj der Drehteller, steber der Drehpfeiler, stol der Drehstuhl, der Drehsessel, stolček der Drehschemel, tečaj der Drehzapfen, žerjav der Drehkran, Schwenkkran, kulisa die Drehkulisse, kupola die Drehkuppel, vojska der Drehturm, miza der Drehtisch, pipa der Schwenkhahn, plošča die Drehscheibe, ročica der Dreharm, Schwenkarm, streha das Schwenkdach, šoba die Drehdüse, tuljava elektrika die Drehspule, vrata die Drehtür, okno das Drehfenster, sedlo das Drehgelenk)
letalo z vrtljivimi krili letalstvo der Drehflügler

vrtljív revolvable

vrtljíva vrata turning door
vrtljív most swingbridge
vrtljív gledališki oder revolving stage
vrtljív sedež swivel seat
vrtljív stol swivel chair, swing chair

vrtljív giratorio; rotable; rotatorio

vrtljiv križ torniquete m
vrtljiva miza (vrata, plošča) mesa f (puerta f, placa f) giratoria
vrtljiv most (stol, polica) puente m (sillón m, estante m) giratorio
vrtljiv (gledališki) oder escenario m giratorio
vrtljiv stolpič (voj) torre f giratoria
vrtljiv žerjav (teh) grúa f giratoria

vrtn|i (-a, -o) Garten- (arhitekt der Gartenarchitekt, bazenček der Gartenteich, čmrlj živalstvo, zoologija die Gartenhummel, palček der Gartenzwerg, paviljon der Gartenpavillon, stol der Gartenstuhl, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Gartenschädling, zid die Gartenmauer, jagoda die Gartenerdbeere, klop die Gartenbank, lestev die Gartenleiter, mačeha rastlinstvo, botanika das Gartenstiefmütterchen, malina die Gartenhimbeere, miza der Gartentisch, oblika die Gartenform, ograja der Gartenzaun, parcela das Gartengrundstück, plastika die Gartenplastik, pot der Gartenweg, rovka živalstvo, zoologija die Gartenspitzmaus, stran die Gartenseite, svetilka die Gartenleuchte, uta das Gartenhaus, vrata das Gartentor, zabava das Gartenfest, zemlja die Gartenerde, oblikovanje, načrtovanje die Gartengestaltung, orodje das Gartengerät)

zložljiv (-a, -o) faltbar, klappbar, zusammenlegbar, zusammenklappbar; Klapp- (cilinder der Klappzylinder, stol der Klappstuhl, lestev die Klappleiter, miza der Klapptisch, postelja das Klappbett, kolo, dvokolo das Klapprad); Falt- (čoln das Faltboot, stena die Faltwand, vrata die Falttür, stol der Faltstuhl, vijak der Faltpropeller)