Franja

berceur, euse [bɛrsœr, öz] adjectif zibalen, uspavalen; masculin, féminin zibalec, -lka; féminin uspavanka; gugalni stol

rythme masculin berceur uspavalni ritem

Bischofsstuhl, der, škofovski stol

bisellium -iī, n (bi in sella) čudovito izdelan dvosedežni stol, na katerem pa je lahko sedela le ena odlična oseba: Varr.

cane-chair [kéinčɛə] samostalnik
trstni stol

caravel [kǽrəvəl] samostalnik
karavela
zgodovina španska brza ladja iz 15. - 17. stol.

cattedra f

1. (profesorski) kateder:
stare, sedere in cattedra pren. naduto, ošabno govoriti; katedra:
cattedra di letteratura italiana katedra za italijansko književnost

2. papežev, škofov stol (v cerkvi); ekst.
cattedra papale, di s. Pietro Petrov, apostolski, sveti sedež, papeštvo
cattedra episcopale škofovstvo, škofovska funkcija

chair² [čɛə] prehodni glagol
ustoličiti; na stol posaditi
britanska angleščina nositi (zmagovalca) visoko na stolu

chaise-longue tujka franc. m invar. ležalni stol

chauffeuse [šoföz] féminin nizek stol za gretje pri peči

columpio moški spol gugalnica; Čile gugalni stol

cōmoda f (seggetta) nočni stol, prenosno stranišče za bolnika

cucking-stool [kʌ́kiŋstu:l] samostalnik
zgodovina sramotni stol, h kateremu so privezovali nemoralne ženske in goljufive trgovce

curūlis -e (nam. currūlis iz currus; prim. currūlis)

1. vozu (poseb. dirkalnemu vozu) pripadajoč, vozen, z vozom: equi L., Cod. Th. (z državnim denarjem nabavljeni) dirkalni konji, četverovprega za cirkuške igre (dirke), triumphus Suet. na vozu, z vozom (naspr. ovatio malo zmagoslavje), ludi Min. cirkuške.

2. voz uporabljajoč (o višjih oblastnikih), kurulski: aedilis L. Piso ap. Gell., L., Plin. kurulski (= patricijski, gl. aedīlis), aedilitas Ci., L., Plin. kurulsko edilstvo, c. magistratus Gavius Bassus ap. Gell. kurulsko oblastništvo (t.j. konzulstvo, pretorstvo in kurulsko edilstvo), curules magistratus appellati sunt, quia curru vehebantur P. F.; poseb. sella curūlis „stol (sedež) na vozu“, kurulski uradni stol diktatorjev, konzulov, pretorjev in kurulskih edilov, zaklopni stol brez naslona, obložen s slonovo kostjo: Ci., L., O., Cat. idr., Gavius Bassus in commentariis suis … senatores … dicit in veterum aetate, qui curulem magistratum gessissent, curru solitos honoris gratiā in curiam vehi, in quo curru sella esset, super quam considerent, quae ob eam causam „curulis“ appellaretur; sed eos senatores, qui magistratum curulem nondum ceperant, pedibus itavisse in curiam; propterea senatores nondum maioribus magistratibus „pedarios“ nominatos Gell., Romanorum imperatorum insigne fuit sella curu-lis … et sciendum sellam curulem a curru dictam, quod hi tantum ea utebantur, qui triumphali curru invecti fuissent Serv., curiales officiales publici, curules vero sellae, in quibus magistratus sedentes iura reddunt Isid.; od tod curule ebur kurulska slonova kost, met. = (višje) oblastništvo: cui libet hic fasces dabit eripietque curule cui volet importunus ebur H.; nekaj podobnega je sēdēs curūlis kurulski sedež (z vencem), častni stol kraljev in poseb. Avgustovih svečenikov (sacerdotes Augustales): T. — Kot subst. curūlis -is
a) fem. (sc. sella) = sella curulis: Lucan., Sil., Stat., Mart., T., Plin. iun., Suet.
b) masc. = aedilis curulis: Plin.; curulis maior = consul: Stat.; pl. curūlēs kurulska oblastništva (ki so smela uporabljati kurulski stol): Stat.

dieciochesco nanašajoč se na 18. stol.

djèljača ž (ijek.), dèljača ž (ek.) rezbarski stol

dondola f gugalni stol, gugalnik; gugalnica

douillet, te [dujɛ, t] adjectif mehek; udoben; figuré mehkužen, (pre)občutljiv; masculin mehkužnež; féminin topla jutranja halja; vatiran plašček; oblazinjen stol

vêtement masculin douillet mehka in topla obleka

Drehsessel, der, vrtljivi stol

Drehstuhl, der, vrtljivi stol

escabel moški spol pručica, stol brez naslonila