Franja

metúlj m
1. leptir: beli, pisani, rumeni metulj; dnevni, nočni -i
2. nekada banknota od sto dinara

mīlle (mīle), num. indecl., pl. mīlia -ium, n (domnevno iz *smī-g̑hsli ena tisočina; smī je star f. k deblu *sem- (prim. lat. semel in simplex, gr. μία), *ghslī tisoč = skr. sa-hasram (iz *g̑heslom) = at. χίλιοι, jon. χείλιοι, dor. χήλιοι, tes. in lezboško χέλλιοι)

1. tisoč; prvotno subst., povezan z gen.: mille drachumarum, nummûm, mille modiûm, annorum Pl., mille hominum Ci., mille militum N., poseb. mille passuum Pl., Ci., L. idr. tisoč korakov = rim. milja (približno = 1,5 km; 5 rim. milj = 1 nemška ali zemljepisna milja); pogosto mille (milia) brez gen. passuum: Ci., L., Fl., aberat mons fere milia viginti S.; pl. milia se vedno veže z gen.: milia frumenti H. ali multa milia frumenti Sen. ph. več tisoč mernikov žita, viginti milia peditum, quattuor equitum L., duo milia hominum Ci.; sg. mille pa se sklada s subst. kot kak adj. indecl. (analogno po drugih števnikih): mille … delegerunt equites L., mille et quingentis passibus abesse C., bis mille equos H. Včasih distributivno: in milia aeris asses singulos L., milia talentum per XII annos L.

2. sinekdoha tisoč = sl. sto (in sto) = premnogi, prav veliko (njih), nešteti: Plin., Plin. iun., Amm., mille pro uno Caesones L., temptat mille modis H., mille trahens adverso sole colores (sc. Iris) V., milia crabronum coëunt O.

Opomba: Star. obl. meile, meilia, abl. sg. mīllī in mīllei Luc. ap. Gell.

mízast -a -o nalik na sto

ȍdstō prisl. odsto, od sto: tri odsto

pogrínjek -njka m za jednu osobu postavljen sto

pȍstō prisl. od sto, odstotek: sto posto stoodstotno, čisto gotovo: to je sto posto provjereno

púdel -dla m (nj. dijal. Budel, Pudel) tezga, sto u trgovinskoj radnji: vzeti blago izpod -a

sákra interj., sakrabólt interj. (lat. sacramentum) blaga psovka, sto mu muka, do davola

shiver¹ [šívə]

1. samostalnik
drobec, odkrušek, košček, črepina; trska, iver
mineralogija skrilavec

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
razbiti (se) na sto koščkov, raztreščiti (se), zdrobiti (se), razleteti se na koščke, na drobce

shiver my timbers! gromska strela!
to break into shivers razbiti na drobce, na koščke; zdrobiti

stobárven -vna -o u sto boja, u stotinu boja

stókrat pril. sto puta: sto in stokrat
sto i sto puta

stometráš m stometraš, poljoprivrednik koji na jednom hektaru dobija sto i više metričnih centi pšenice

stót m metarski cent, metarska centa, sto kilograma

stotérokrat pril. sto puta, stotinu puta: stoterokrat smo govorili o tem

stotíca ž
1. stotica
2. stotina, brojka sto: za deseticami pridejo -e; ločevati desetice od stotic

stotínak prisl. približno sto, kakih sto: ranjeni je bježao još stotinak metara, onda je pao

stòtinica ž blizu sto, kakih sto: daću tebi -u dukata

stotínjak prisl. približno sto, kakih sto

trȉsta, trî stȍtine štev. tri sto

ultracentenario

A) agg. (m pl. -ri) ki ima več kot sto let

B) m (f -ia; m pl. -ri) več kot sto let stara oseba