Franja

potter² [pɔ́tə]

1. neprehodni glagol
postopati (about)
motoviliti, mečkati, šušmariti (at pri delu; in v poklicu)
okoli stikati (pes)

2. prehodni glagol
zapravljati čas (away)

prowl² [prául]

1. neprehodni glagol
plaziti se; klatiti se

2. prehodni glagol
stikati za plenom, prežati

pry about neprehodni glagol
stikati okoli česa

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

stȁjati stȁjēm
I.
1. ustavljati se, stati: brod, lađa svaki dan tu staje
2. stopati: ne staje on na trulu dasku
II. stajati se
1. shajati se, sestajati se
2. stikati se: tamo se staju tri granice

šùćoriti -īmo stikati glave

zusammenlaufen^* stekati se, steči se; stikati se; Stoff: skrčiti se; Milch: sesiriti se

плотить tesno skupaj stikati, tesno skupaj zbijati, vezati

стика́тися -ка́юся недок., stíkati se -am se nedov., spopádati se -am se nedov., soóčati se -am se nedov.

фуговать skobljati; skup stikati (deske)

aboucher [abuše] verbe transitif spojiti, stakniti; spraviti skupaj v zvezo, posredovati, omogočiti pogovor

s'aboucher sniti se, sestati se, skupaj priti, stikati se; pogovoriti se (avec s)
s'aboucher avec quelqu'un stopiti v stik, v zvezo s kom za kako nečedno zadevo, za kako spletko
il s'est abouché avec un receleur pour la vente des objets volés stopil je v stik z nekim prikrivačem za prodajo ukradenih predmetov

bündig (beweisend) jedrnat, kurz und bündig kratko in jedrnato; Weberei: Technik izravnan, vezilen; Typographie poravnan; bündig werden stikati se

cranny [krǽni] samostalnik
raza, praska, špranja

to search every nook and cranny stikati po vseh kotih

disertiō -ōnis, f (iz disartiō prek *ars stik; prim. ars umetnost, artāre = gr. ἀρτύειν stikati) delitev dediščine, v pl.: P. F.

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

put together prehodni glagol
sestaviti (dele, spis), zgraditi

all put together vse skupaj
to put two and two together sklepati iz dejstev, skombinirati
to put heads together stikati glave, posvetovati se

quarry² [kwɔ́ri]

1. prehodni glagol
lomiti kamen
figurativno izkopavati, izkopati (out, of iz)
pridobivati s težkim delom (from iz)

2. neprehodni glagol
delati v kamnolomu
figurativno riti, kopati (in v)

to quarry for stikati, brskati za čem