steadfast [stédfa:st] pridevnik (steadfastly prislov)
trden, nepremičen; odločen, stanoviten, neomajen; zvest (oseba)
Zadetki iskanja
- steady-going [stédigouiŋ] pridevnik
zanesljiv, stanoviten; enakomeren; soliden, miren - stout2 [stáut] pridevnik (stoutly prislov)
debel, močan, rejen, krepak, korpulenten; pogumen, srčen, neustrašen; vztrajen, stanoviten, odločen; vzdržljiv (konj); trajen (o stvareh)
a stout heart junaško srce; srčnost, hrabrost
stout paper debel (močan) papir
stout resistance močan odpor
he is getting stout postaja debel, redi se - stubborn [stʌ́bən] pridevnik (stubbornly prislov)
trdovraten, trmast, svojeglav, uporen, kljubovalen; stanoviten, vztrajen, odločen; zakrknjen; neprilagodljiv, trd, nepopustljiv, neizprosen
a stubborn child trmast otrok
stubborn ore tehnično težko topljiva ruda
facts are stubborn things dejstev se ne da spremeniti - tenāx -ācis, adv. -iter (tenēre)
1. trdno držeč, trdno oklepajoč, trpežen, trden, zmožen držanja, starejše dŕžen, držéčen: Ap., Amm., Aug. idr., vincla tenacia O., V., complexus O., pondere tenacior navis (trdna ladja, ki se ne ziblje) L., prensat tenaci forcipe ferrum V., dens tenax ancorae V., tenaces (lepljiv) cerae V., gramen tenax H. gosta, hedera Cat., lappa O., loca tenacia caeno T. ovirajoči, zamudo povzročajoči; tako tudi: tenacissimum sabulum Cu., pressisse tenaciter angues O., tenaciter vincire Macr., tenacius apprehendere Val. Max.; z gen.: asperitate etiam vestium tenaci Plin., cutis tenacior capilli Plin.
2. metaf.
a) (denar) skupaj (na kupu) držeč = skóp (skòp), skopuški, škrt(av), stiskaški, stiskàv: restricti et tenaces Ci., pater parcus et tenax Ci., tenaxne pater est eius? Ph., da cupidum, avidum, tenacem, iam tibi eum liberalem dabo L.; z in z abl.: in largiendo tenax Lact.; pesn. o podzemlju: regnum, umbrae Sen. tr.
b) (trdno) držeč se česa, vztrajen, stanoviten, trden: passu stare tenaci O. trdno stati, tenax fortuna O., longa tenaxque fides O., tenaciter urgere O., tenacissime dissimulare Ap.; z objektnim gen.: genus quaesiti tenax O., tenaciores auri et argenti Suet., fama ficti pravique tenax V., tenax propositi vir H. zavzet, vztrajen, tenax veri Pers., sui iuris Col., iustitiae Iuv., iusti Eutr., amicitiarum Vell., animus parum tenax recti Sen. ph., tenax disciplinae suae Cu.; occ.: fata tenacia O. trajen, memoria tenax Q. trden (= dober) spomin, quo tenaciores armorum essent Suet. da bi tem bolj skušali obdržati orožje, ne sit ad extremum ira Caesaris tenax O., equus tenax L. trmast, morbi tenaces Suet. trdovratne, nimis tenax es Pl. - true1 [tru:]
1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase
true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo
2. prislov
resnično; zares
to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti
3. samostalnik
the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno - true-blue [trú:blu:]
1. pridevnik
ki je prave modre barve; ki ne izgubi barve, ne obledi
figurativno stanoviten, zvest, zanesljiv, vdan
2. samostalnik
zvest privrženec (strankc, vere) - undeviating [ʌndí:vieitiŋ] pridevnik (undeviatingly prislov)
ki ne krene s preme smeri; vztrajen, stalen, stanoviten, konstanten, neomahljiv - unshaken [ʌnšéikən] pridevnik
neomajan; trden (sklep); neomajen; stanoviten (oseba) - unwavering [ʌnwéivəriŋ] pridevnik (unwaveringly prislov)
neomajen, neomahljiv, vztrajen, stanoviten; čvrst, trden, odločen; nepremičen - virīlis -e, adv. virīliter (vir)
1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.
2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.
3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.
4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti. - vischioso agg.
1. lepljiv
2. fiz., kem. židek, lepljiv, viskozen
3. ekon. stanoviten - vīvidus 3 (vīvere)
1. življenje kažoč, poln življenja, ves živ: vividaque in tenero palmite gemma tumet O., vivida tellus Lucr., corpus Plin. iun.; occ. (o kipih, slikah) zvesto posnet po naravi, po originalu, (zgovorno, živo) podoben, kakor živ: signa Pr., cera Mart. voščena podoba, Martis imago Cl.
2. metaf. duševno živ, živahen, isker, ognjevit, pogumen, odločen, stanoviten, krepkodušen, krepkovoljen, krepek (krepak), čil, svež, bister ipd.: pectus L., ingenium L., Val. Max., bello vivida virtus V., vividus Umber (sc. canis) V., vis animi Lucr., animi Plin. iun., animus, eloquentia, odia, senectus T., carmen, epigrammata Mart., vividior spiritus Val. Max., vividius merum Mart. močnejše. — Komp. adv. vīvidius živahneje, urneje, hitreje: fortius atque vividius potuisse dici non videntur Gell., cum tribuno milites universi perterrefacti vividius, quam venerant, remearent ad muros Amm. - неизменный nespremenljiv, stanoviten
- неуклонный stanoviten, nepopustljiv, trden
- пості́йний прикм., stálen prid., nenéhen prid., konstánten prid., trájen prid., permanénten prid., stanovíten prid., ustaljèn prid., trájnostni prid.
- пості́йний струм ênosmérni tók
- постоянный stalen, trajen, nepretrgan; stanoviten;
постоянный ток istosmerni tok;
постоянная (величина) (mat.) konstanta - сильный silen, močan; trden, stanoviten; mogočen;
с. ученик dober učenec;
сильные мира сего (cksl.) mogotci tega sveta - стойкий trden; (pren.) stanoviten
- твёрдый trd, trden; stanoviten, neomajen; zanesljiv;
он не твёрд в математике ni ravno trden v matematiki;
т. духом neomajen;
твёрдые цены stalne cene;
стоять где -дой ногой trdno stati, dobro se zasidrati kje