Franja

Zadetki iskanja

  • meščansk|i (-a, -o) bürgerlich; premožen: gutbürgerlich; Bürger- (stan der Bürgerstand, hiša das Bürgerhaus, pravice Bürgerrechte množina)
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • plémiški (-a -o) adj. di, da nobile; dei nobili, nobile; nobiliare; gentilizio; blasonato:
    plemiški grb stemma nobiliare, gentilizio; arma gentilizia; blasone
    plemiški stan nobiltà
  • poplemeniti|ti (-m) (povzdigniti v plemiški stan) adeln; tehnika veredeln
  • povzdign|iti (-em) povzdigovati heben, hochheben; (poudariti) herausheben; religija erhöhen
    povzdigniti na prestol auf den Thron heben
    povzdigniti v junaka heroisieren
    povzdigniti v plemiški stan adeln, nobilitieren
    povzdigniti v viteški stan zgodovina zum Ritter schlagen
    povzdigniti glas die Stimme heben
  • rodbinsk|i (-a, -o) Familien- (stan der Familienstand)
  • sámski unmarried; single; celibate; (brez žene) wifeless

    sámski stan unmarried state, celibacy; wifelessness
    blaženi sámski stan single blessedness
  • sámski célibataire, non marié , familiarno libre

    samski davek impôt moški spol sur les célibataires
    samski dom foyer moški spol pour célibataires
    samski stan état moški spol de célibataire, célibat moški spol
    samsko stanovanje garçonnière ženski spol, moški spol studio moški spol
    ostati samski rester célibataire, rester (vieux) garçon
    ostati samska rester (vieille) fille (ali familiarno demoiselle), familiarno coiffer sainte Catherine
    ona je še samska elle est encore fille, elle n'est pas encore mariée
  • sámski (-a -o)

    A) adj.

    1. celibe, scapolo; (za žensko) nubile;
    samski stan (moški) stato celibe, celibato; šalj. scapolaggine

    2. per una persona:
    samski dom casa, albergo per persone non sposate
    samsko stanovanje garçonnière

    B) sámski (-a -o) m, f, n celibe; nubile
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • sodnišk|i1 (-a, -o) richterlich, Richter- (kolegij das Richterkollegium, stan der Richterstand)
  • soldáški militaire, de (ali du) soldat

    soldaški stan état moški spol militaire
  • srédnji middle; central

    srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
    srédnja pozicija central position
    Srednja Amerika Central America
    Srednja Nemčija Central Germany
    srédnji vek Middle Ages pl
    Srednja Azija Central Asia
    srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
    srédnja stvar intermediate thing, something between
    srédnja teža middleweight
    srédnje uho middle ear
    vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
    srédnji čas mean time
    srédnja kakovost medium quality
    srédnji kos middle piece, central portion
    srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
    srédnji spol gramatika neuter (gender)
    srédnja šola secondary school, ZDA high school
    srédnji napadalec šport centre forward
    srédnji igralec centre, ZDA center
    srédnja pot middle course, mean, compromise
    kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
    srédnji val (radio) medium wave
    srédnja vrednost mean (value), average
    izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
    Srednja Evropa Central Europe
    Srednji Vzhod the Middle East
    srédnja žetev average crop
  • srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

    srednje starosti de mediana edad
    srednja kakovost calidad f media
    srednji napadalec (šp) delantero m centro
    Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
    Srednja Evropa Europa f Central
    srednja pot (fig) término m medio
    srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
    srednja proga (šp) medio fondo m
    tek na srednji progi carrera f de medio fondo
    tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
    srednji stan clase f media
    srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
    srednja stvar cosa f intermedia
    srednja teža (šp) peso m medio
    srednje uho (anat) oído m medio
    srednji val (radio) onda f media
    srednja velikost tamaño m medio
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    srednja šola escuela f primaria superior
    srednja vrednost valor m medio
  • stanovi [ô] moški spol množina ➞ → stan1
    deželni stanovi zgodovina Landstände množina
    generalni stanovi Generalstände množina
  • stopi|ti1 [ó] (-m) stopati

    1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
    stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
    narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
    stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
    stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
    stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
    stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
    stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
    stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
    stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
    figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
    figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
    stopiti v prazno ins Leere treten
    stopiti v službo pri in Dienst treten bei
    stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
    stopiti v veljavo in Kraft treten
    stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
    stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
    stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

    2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

    3.
    prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten
  • trétji, trétja el tercer, la tercera

    3. junij el tres de junio
    Ferdinand III Fernando III (Tercero)
    tretji stan (hist) el tercero estado
    vsak tretji dan cada tres días
  • trétji the third

    trétji razred third class, (v šoli) third form
    vsak trétji dan every third day
    trétji stan zgodovina the third estate
    trétja oseba pravo third person
    3. marec March 3rd, 3rd March (beri: March the third, the third of March)
    Henrik III Henry III (beri: Henry the Third)
    hotél trétje vrste a thirdclass (ali a third-rate) hotel
    trétje nadstropje third floor
    potovati v trétjem razredu to travel third
  • trétji le troisième

    3. maj le 3 (trois) mai
    Henrik III. Henri III (Trois)
    tretji stan (zgodovina) le Tiers état
    vsak tretji dan tous les trois jours
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre