Franja

positus² -ūs, m (pōnere)

1. postavitev, položaj, stan(je), lega, pozicija: insulae S. fr., siderum, regionis T., urbis O., terra Trinacris a positu nomen adepta est O., aedium, stellarum Gell., ossium Cels.

2. occ. uravnava (spletanje) las, frizura, pričeska: positu variare comas O. različno spletati.

3. kot gram. t.t. pozicija, postavitev: et idcirco ea syllaba productius latiusque paulo pronuntiata priorem syllabam brevem esse non patitur, sed reddit eam positu longam Gell.

pristréšje s
1. v. pristrešek: stati pod -em; zapelji voz v pristrešje
2. stan, boravište: dobiti, priskrbeti si pristrešje

professiō -ōnis, f (profitērī)

1. javna izpoved, javna izpovedba, javno izpovedovanje, javno prizna(va)nje, javna izjava, javno izražanje: summa professio stultitiae, non ire obviam Gell., bonae voluntatis Plancus in Ci. ap., pietatis T., memores professionis Vell. obljube kratkosti.

2. occ. javna napoved, prijava (imena, imetja, obrti idr.): quae (sc. tabulae) solae ex illa professione … obtinent publicarum tabularum auctoritatem Ci., postquam professionibus detecta est magnitudo aeris alieni L., peculii Icti., flagitii T. sramotne (najstarejše) obrti (blodníštva, vlačugarstva, prostitucije), publicae functionis Cod. Th., censualis professio Amm. cenilna napoved imetja, in professionem non venire Ps.-Q. (Decl.) ne biti primoran v napoved imetja zaradi obdavčitve.

3. meton.
a) imenik, seznam, lista prijavljenih oseb, spisek (zapis(ek)) napovedanega imetja: iugerum subscriptio ac professio Ci.
b) (prijavljen) posel, obrt, stan, poklic, umetnost, stroka: Col., Vell., Aug. idr., magicae artis Cu., bene dicendi Ci., grammaticae Suet., salutaris Cels. ali medendi Amm. zdravilstvo, medicina, vices professionum Q. učiteljske stolice.

profession [prəféšən] samostalnik
(zlasti akademska in svobodna) profesija, poklic (the)
poklic, stan, vsi pripadniki nekega poklica ali stanu; izpoved (vere, prepričanja), priznanje, izjava
cerkev zaobljuba

the professions akademski poklici
the learned professions pravo, medicina, teologija
by profession po poklicu
the medical profession zdravstvo, zdravniki
sleng the profession gledališki igralci

profession [prɔfɛsjɔ̃] féminin poklic; stan; vse osebe istega poklica; redovniška zaobljuba; javna izjava, izpoved ('une opinion nekega nazora)

professions libérales svobodni poklici
de profession po poklicu, poklicen, po stroki
profession accessoire stranski poklic
profession de foi veroizpoved; politique volilni program
choix masculin d'une profession izbira poklica
embrasser la profession militaire izbrati si vojaški poklic
exercer, pratiquer la profession de médecin opravljati zdravniški poklic

quality [kwɔ́liti] samostalnik
lastnost svojstvo; kakovost, vrednost
(tudi ekonomija) kvaliteta, prvorazrednost; vrsta; imenitnost, odličnost
arhaično visoka družba, stan, čast
glasba barva zvoka

in quality kvalitativen, po kakovosti, po vrednosti
in the quality of kot, v svojstvu
quality goods kvalitetno blago
to have quality odlikovati se, biti kvaliteten
people of quality visoka družba

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

quartier² [kartje] masculin kraj, kjer je nastanjeno vojaštvo, stan(ovališče), vojašnica

Quartier général vojaški glavni stan
quartiers d'hiver prezimovališče
prendre ses quartiers d'hiver prezimovati
quartier libre prost izhod (za vojaka), prostost

S.C. kratica

1. relig.Sacro Collegio Sveti kolegij;Sacro Cuore Sveto srce Jezusovo;Sacra Congregazione Sveta kongregacija

2. Stato Civile državljanstvo; stan

Sennerei, die, (-, -en) stan, planšarija; planšarstvo

Sennhütte, die, stan

sfēra f

1. mat. krogla

2. ekst. krogla; obla; globus:
sfera armillare astr. armilarna krogla
sfera celeste nebeška krogla
sfera di cristallo kristalni globus
sfera di cuoio, sfera šport (nogometna) žoga
a sfera okrogel, oblast
a sfere krogličen:
cuscinetto a sfere strojn. kroglični ležaj

3. nareč. urni kazalec

4. pren. sfera, torišče, območje, področje:
sfera d'influenza vplivno področje

5. (družbeni) sloj, stan

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

stabulātiō -ōnis, f (stabulārī)

1. staja, hlev, sta(ja)lišče, stan za živino: hiberna Col., ovilis Ap.

2. človeško stanišče, stanovanje, (pre)bivališče, stan: ab illa ergo grandis loci consistione et quasi quadam stabulatione vestibula appellata sunt spatia, sicuti diximus, grandia ante fores aedium relicta, in quibus starent, qui venissent, priusquam in domum intromitterentur Gell., ab illa ergo grandis loci consistione et quasi quadam stabulatione vestibula appellata sunt spatia in quibus multum staretur ab advenientibus priusquam intromitterentur in domum Macr.

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stálež m
1. stan: čovjek srednjeg -a; treći stalež
2. staleži i redovi deželni stanovi

Stand³, der, (-/e/s, Stände)

1. (Familienstand, Berufsstand) stan; seinen Stand verändern poročiti se; in den (heiligen) Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan

stánje -a s., стан -у ч., стано́вище -а с.

stanovánje s stan: kletno stanovanje
podrumski stan, stan u podrumu; pritlično stanovanje
stan u prizemlju; podstrešno stanovanje
stan pod krovom; samsko stanovanje
stan za neženju; trisobno stanovanje
trosobni stan

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)