Franja

Zadetki iskanja

  • estate [istéit] samostalnik
    arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa

    pogovorno fourth estate tisk
    estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
    building estate parcela
    estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
    personal estate premičnine
    real estate nepremičnine
    the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
    owner of large estates veleposestnik
  • état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

    dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
    en tout état de cause v vsakem primeru
    les états državni stanovi
    les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
    le tiers état tretji stan (meščanstvo)
    état d'âme razpoloženje
    état atmosphérique vremensko stanje
    état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
    état d'exception izjemno stanje
    état civil stan, osebni podatki; matični urad
    officier masculin de l'état civil matičar
    état détaillé podroben pregled
    état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
    état des finances finančno stanje
    état de fortune premoženjske razmere
    état des frais seznam stroškov
    état de guerre, de paix vojno stanje, mir
    état hygrométrique relativna vlažnost
    état de l'inventaire inventurni seznam
    état militaire vojaški stan
    état naissant nastajanje, porajanje
    état nominatif imenski seznam
    état originel, primitif prvotno stanje
    état des pertes seznam izgub
    état des récoltes stanje posevkov
    état des salaires plačilni seznam
    état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
    état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
    état de siège obsedno stanje
    état du terrain kakovost tal
    état de transition prehodno stanje
    état de travail delovno razmerje
    dresser, établir un état napraviti seznam
    elle est dans un état intéressant noseča je
    être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
    être en état de marche delovati, funkcionirati
    être en état (juridique) biti zrel za razsojo
    être en état moči (morem), biti zmožen
    être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
    être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
    être sur l'état biti na seznamu
    il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
    faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
    je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
    mettre en état omogočiti
    mettre en état d'arrestation aretirati
    mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
    mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
    mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
    rayer des états zbrisati s seznama
    remettre en état obnoviti
    tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
    vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu
  • face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

    face à s pogledom na, vpričo
    face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
    à double face dvoličen
    de face od spredaj
    portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
    face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
    place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
    en face v obraz
    (d')en face nasproti (de quelque chose česa)
    en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
    à la face du monde vpričo vseh ljudi
    sous toutes les faces od vseh strani
    pile ou face hrbet ali glava (novca)
    avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
    l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
    le monde change vite de face svet se hitro spreminja
    cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
    faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
    la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
    faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
    jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
    se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
    perdre la face izgubiti svoj prestiž
    se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
    se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
    regarder la mort en face zreti smrti v obraz
    regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
    sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
    il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz
  • fettle [fétl] samostalnik
    stanje, zdravje

    in good (ali fine, splendid) fettle zdrav, dobre volje, v dobri kondiciji
  • fig2 [fig] samostalnik
    obleka, oblačilo; stanje, razpoloženje

    sleng in full fig slovesno oblečen, načičkan, nališpan
    in good fig v dobri formi, kondiciji
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • habitus2 -ūs, m (habēre)

    I.

    1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).

    2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.

    3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —

    II. metaf.

    1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.

    2.
    a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
    b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.

    3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.

    4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci.
  • hâl hála m (t. hal, ar.) dial.
    1. stanje, položaj, razmere
    2. slabo stanje, neprijetnost, nezgoda, nesreča
  • lance moški spol metanje, lučaj, met; vlak rib; slučaj, naključje; približnost; nevaren (kritičen) položaj; ugodna prilika, ugoden nakup; dogodek, pustolovščina; stanje, (mučen) položaj; uspeh, srečen izid; prepir

    lance de fortuna srečen (nepričakovan) dogodek
    lance de honor dvoboj
    libreria de lance antikvariat
    librero de lance prodajalec starih knjig
    libros de lance antikvarične knjige
    de lance slučajno
    comprar de lance antikvarično kupiti
    compra de lance priložnosten nakup
  • lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

    1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z) O.

    2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

    3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

    4.
    a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
    b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legemformanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
    c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
    d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.
  • locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

    I. krajevno:

    1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

    2. occ.
    a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
    b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

    3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

    4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

    5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel.

    II. metaf.

    1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

    2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

    3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

    4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

    5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci.

    III. časovno

    1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

    2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

    3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • načín m
    1. način: najboljši način za rešitev problema; primeren način govorjenja
    zgodan način govora; kapitalistični način proizvodnje; na noben način
    nikako; na vsak način
    na svaki način, svakako; špageti na milanski način; prislovno določilo -a
    priloška oznaka načina
    2. stanje: tvorni, trpni način
    aktiv, pasiv
    3. način, modus
  • oppositus, v sg. le abl. -ū, m (opponere)

    1. act. postavljanje na(s)proti, postavljanje (dajanje) pred kaj: oppositu laterum, oppositu membrorum Sil., foliorum oppositu pudenda velatus Aus., laterum et corporum nostrorum oppositūs pollicemur Ci.

    2. pass. stanje, lega položaj pred čim, nasproti česa: Plin., Gell. idr., solem lunae oppositu solere deficere Ci.

    3. metaf. navajanje proti čemu: oppositu horum vocabulorum commotus Gell.
  • orden moški spol (ženski spol) red, vrsta, razpored; pravilo, smernica; metoda, sistem; ravnanje, postopanje; stanje, položaj; (gradbeni) slog

    orden de batalla bojni red
    orden corintio korintski stebrni slog
    orden de cosas (fig) sistem, metoda
    número de orden zaporedna številka
    en orden v redu
    de primer orden prvovrsten
    por su orden po vrsti
    por orden de estatura po velikosti
    llamar al orden k redu pozvati, opomniti, posvariti
    poner en orden v red spraviti
    ¡al orden! k redu!
  • order1 [ɔ́:də] samostalnik
    red, ureditev, urejenost
    biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
    vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
    ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
    pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
    matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
    cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
    arhitektura klasičen slog stebrov

    vojska at the order puška pri nogi
    vojska battle order bojni red
    vojska marching order paradna formacija
    vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
    matematika equation of the first order enačba prve stopnje
    holy orders duhovniški stan
    in orders posvečen (v duhovnika)
    to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
    lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
    by order of po nalogu, na ukaz
    to order po povelju, po naročilu
    in order v redu, urejen
    in bad order v slabem stanju, neurejen
    to keep order vzdrževati red
    to put in order urediti
    to set in order urediti, razvrstiti
    to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
    in order to zato da, da bi
    in order that da bi
    on order po naročilu, naročen
    made to order narejen po naročilu (meri)
    on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
    out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
    under the orders of pod poveljstvom
    to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
    till further orders do nadaljnjega
    parlament to call to order pozvati k redu
    parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
    parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
    ekonomija to be on order biti naročen (blago)
    ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
    ekonomija to give (ali place) an order naročiti
    ekonomija money order denarna nakaznica
    ekonomija postal order poštna nakaznica
    apple-pie order popoln red
    order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
    to pass to the order of the day preiti na dnevni red
    arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
    pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
    Order of Merit red za zasluge
    ameriško in short order takoj, nemudoma
    standing order trajno pravilo, določen poslovnik
    in working order pripravljen za delo (stroj)
    law and order mir in red
  • ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

    1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

    2. occ.
    a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
    b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
    c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

    3. occ. kot voj. t.t.
    a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
    b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
    c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

    3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

    4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. Adv.
    a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
    b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
    c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
    d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
    e) per ordinem = in ordine: Q.
    f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q.

    5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.
  • parata2 f

    1. stanje, položaj:
    vista la mala parata glede na to, da so se stvari slabo obrnile

    2. razkazovanje:
    abito di parata svečana, gala obleka
    pranzo di parata svečano kosilo
    mettere in parata razstaviti, prikazati

    3. voj. parada:
    sfilare in parata paradirati, korakati v paradi
    passo di parata paradni korak

    4. navt. častni postroj (posadke)
  • partito m

    1. polit. stranka, partija:
    iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
    partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
    partito di governo vladna stranka
    partito di opposizione opozicijska stranka
    partito di massa masovna stranka

    2. odločitev, sklep:
    prendere un partito odločiti se
    non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
    per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
    mettere la testa a partito spametovati se

    3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
    un buon partito dobra partija

    4. stanje, položaj:
    ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
    all'estremo partito v obupnem položaju

    5. sredstvo, način:
    appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva
  • peuplement [-pləmɑ̃] masculin obljudenje; obljudenost, naseljenost; zoologie, botanique (številčno) stanje

    peuplement d'un étang, d'une forêt oribitev ribnika, zasaditev dreves, pogozditev