Franja

arretrato

A) agg. zaostal; nerazvit; star:
aree arretrate zaostala, nerazvita področja
numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
percepire gli arretrati prejeti zaostanek
ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem

as² (uspešen letalec) ace; šport star player, star

atrasado zaostal; star, zastarel

de moda atrasada staromoden
pagos atrasados plačila v zaostanku
andar atrasado zaostajati (ura)
estar atrasado con los pagos biti v zaostanku s plačili

bàjat -a -o, bàjatan -tna -o (t. bajat, ar.)
1. star, postan, plehek, plevek: zašto da jedemo bajat hljeb, hleb; -o jelo, meso
2. starikav, uvel: kapetanica s -im licem

bătrân -ă (-i, -e)

I. adj. star, ostarel

II. m/f starec (-rka); starostnik (-nica)

battered [bǽtəd] pridevnik
obrabljen, ponošen, oguljen; zgneten; star, izmučen

caduc, caduque [kadük] adjectif razpadljiv, šibak; figuré minljiv; nemoderen, star; botanique odpadajoč; juridique neveljaven, ničen, zastarel, zapadel

santé féminin caduque zrahljano zdravje
voix féminin caduque razveljavljen glas
mal masculin caduc božjast, padavica
arbre masculin à feuilles caduques listnato drevo, listavec

caduco razpadljiv, trhel, minljiv; star, zastarel

mal caduco božjast

cano siv, bel (lasje); sivolas, belolas; star; pameten, moder

canoso belolas, sivo(las); star

canuto agg.

1. sivolas; sivobrad; ekst. star

2. pren. knjižno moder, preudaren

cerrado zaprt; star, odrasel (žival); gost (gozd), stisnjen; trmast; skriven, skrivnosten; soparen; močno oblačen

cerrado de barba polno bradat
cerrado de mollera neumen, trapast
barba cerrada polna brada
noche cerrada črna noč
creer a ojos cerrados slepo verjeti

diva f

1. knjižno boginja

2. diva, zvezda, zvezdnica; star:
diva dello schermo, della celluloide filmska zvezda

díva star

filmska díva film star

dr̂t dŕta dŕto, dol. dr̂tī -ā -ō
1. odrt
2. slabš. star, onemogel: idi odavde, nesrećo -a

dr̀tina ž
1. slabš. star, onemogel čtovek, onemogla oseba: kad čovjek nije više mlad, zovu ga matorom guskom, drtinom
2. onemogla žival, živalski kadaver, mrcina
3. slaba zemlja

èski neskl. prid. (t. eski) star, starinski, obrabljen

faisandé, e [fəzɑ̃de] adjectif ki se že začenja razkrajati, dišati (o mesu divjačine); figuré pokvarjen, star

littérature féminin faisandée šund literatura

fiambre mrzel, hladen (o jedeh); star, neuporaben; nepriličen, nepravočasen

carne fiambre mrzlo meso
(noticia) fiambre zapoznela novica
fiambre m mrzla jedila, mrzel narezek; fig neprimerna stvar
fiambre con gelatina žolca, hladetina
de fiambre (hum) na up, na kredit
almorzar fiambre zajtrkovati hladno jed

grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

II. (o bitjih)

1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

III. metaf.

1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.