Franja

kavènisati -išēm srkati kavico, zabavati se ob kavici

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

pijùcati -ām, pijùckati -ām ekspr. po malem piti, srkati ga

posrkávati -am pomalo srkati

sbevucchiare v. intr. (pres. sbevucchio) popivati; srkniti, srkati ga

srébkati -am i srebljáti -am pomalo srkati

zasŕkati zàsr̄čēm zasrkati, začeti srkati, srebati

потягивать potegovati, vleči; rad ga srkati (piti)

aspirer [-re] verbe transitif vdihovati, vsesavati, vsrkavati; verbe intransitif stremeti, težiti (à po, k, za), hrepeneti; grammaire aspirirati

aspirer un peu d'air vdihniti malo zraka
aspirer une boisson avec une paille srkati pijačo s slamico
la pompe aspire l'eau črpalka izsesava vodo
nous aspirons aux vacances zelo si želimo počitnic
je n'aspire plus qu'à me reposer želim si samo še počitka

bere^*

A) v. tr. (pres. bevo)

1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo

3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača

chupetada ženski spol požirek

beber a chupetadas v požirkih piti, srkati

čaj samostalnik
1. (pijača; posušena zelišča) ▸ teaPovezane iztočnice: pravi čaj, ruski čaj, zeleni čaj, črni čaj, pljučni čaj, indijski čaj

2. (rastlina) ▸ teacserje
3. (dogodek) ▸ teaKot je bila tradicija, so na popoldanski čaj povabili bližnje sosede. ▸ A hagyomány szerint a délutáni teára meghívták a közeli szomszédokat.
Sopomenke: kava

dnȍ s, redko mn. -dna
1. dno: dno mora, suda; morsko dno; dno posude, kotla, zdenca, bunara; to je bačvi izbilo dno; uvrijediti, uvrediti koga do -a duše; zagledati čaši dno srkati ga
2. skrajnost: biti na -u sobe, sela, polja
3. u laži je plitko dno laž ima kratke noge

dram [dræm] samostalnik
utež 1/16 unče (avoirdupois); 1/8 tekočinske unče
figurativno malenkost; požirek žganja

to be fond of a dram rad ga srkati
not a dram niti trohice

kava samostalnik
1. (pijača) ▸ kávéPoleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava

2. (dogodek) ▸ kávé, kávézásPo kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.

3. (zrna kavovca) ▸ kávéV tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.

4. (rastlina) ▸ kávéBrazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.

5. (kavni nadomestek) ▸ kávéZjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
Povezane iztočnice: žitna kava

lengüetada moški spol

beber a lengüetadas srebati, srkati; lokati, žlampati

libación ženski spol pitna daritev; srebanje, srkanje

hacer libaciónes pošteno ga srkati

medičina samostalnik
čebelarstvo (cvetlični nektar) ▸ virágnedvČebele srkajo sladko medičino iz cvetov in jo nato odlagajo v satovju. ▸ A méhek felszürcsölik az édes virágnedvet, amit aztán a lépben raknak le.

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

ply² [plái]

1. prehodni glagol
rokovati (s čim), uporabljati kaj; opravljati, izvrševati, pridno delati; obdelati, obdelovati (with)
figurativno nadlegovati, zasipati (z vprašanji, udarci), ponujati, siliti (k pijači) redno oskrbovati (with s, z)
redno voziti po

2. neprehodni glagol
redno voziti (between med)
navtika redno pluti (redna zveza), lavirati, pluti proti vetru; truditi se, sukati se pri delu
britanska angleščina čakati na stranke (nosači, taksisti itd.)

to ply one's book pridno se učiti
to ply the bottle rad ga srkati
to ply a trade opravljati obrt
the ferryboat plies the river trajekt redno vozi po reki