Franja

instrumentality [instrumentǽliti] samostalnik
posredovanje, pomoč; sredstvo, koristnost

by the instrumentality of s pomočjo
through his instrumentality z njegovim posredovanjem

īnstrūmentum -i, n (īnstruere) pravzaprav kolekt.

1. orodje, oprema, oprava; redko = posamezno orodje, priprava: omne instrumentum aratorum vendidit Ci., in agris minore instrumento remanere Ci., z manj orodja, hostium spolia … in instrumento … Verris nominabatur Ci. med hišno opremo (pohištvom), instrumentum militare C. oprava, orožje, belli Ci., sutor abiecto instrumento H. rokodelsko orodje, i. villae Ci., rusticum Ph., regium Suet., regale Iust., venatorium Plin. iun., hibernorum C., unius mensae Sen. ph., triumphorum Suet. oprava za triumfe v gledališču, imperii Suet. listine, senatski sklepi, sklepi narodnih zborov idr. (ki so jih hranili na Kapitol(ij)u); pl. redek in pesn.: instrumenta necis O. priprave za … , imbellium deliciarum vile i. Cu. = lira, i. corporis Col., ciborum Plin. usta, zobje idr., argentea culinarum Iust., bellica Sen. ph., flagella ceteraque servilis metus instrumenta Iust. orodje za kaznovanje, flagitiosi operis instrumenta Ap. (o spolovilih).

2. occ.
a) obleka, noša: anilia demit instrumenta sibi O., i. luxuriae Iust.
b) okrasek: felices ornent haec instrumenta libellos O.

3. metaf.
a) pripomoček, pomagalo, pospešilo, pospeševalo, (pomožno) sredstvo: cum instrumenta virtutis in libidine consumeret Ci., ut instrumentum bonitati quaerere videretur Ci., quanta instrumenta habet ad obtinendam sapientiam Ci., instrumenta luxuriae S. sredstva razkošja, amici, imperii instrumentum T., instrumenta oratoris Q. spretnost in umetnost, instrumenta vitae nitidioris Plin., senectutis Amm.
b) dokaz(ilo), pričevanje, spričevalo: ut praeclarum i. tribunatūs ad aliquem deferre posses Ci., litis Q., publicum Suet.

intermediary [intəmí:diəri]

1. pridevnik
vmesen, posreden

2. samostalnik
posrednik, -nica, posredovanje, sredstvo; prehodna stopnja

intermédiu -i n

1. sredstvo
□ prin intermediul s pomočjo

2. intermedij, medigra

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

mean³ [mi:n] samostalnik
sredina; povprečje, povprečnost
(množina z glagolom v ednini) sredstvo, način
množina premoženje

a means of communication občilo
a means of transportation prometno sredstvo
means of production proizvodna sredstva
to be a means of bitt česa kriv, biti povod za kaj
by means of s pomočjo
by any means na kakršenkoli način
by all (manner of) means vsekakor, na vsak način, za vsako ceno
by no (manner of) means; ali not by any means nikakor, na noben način
by this means or other tako ali drugače
by fair (foul) means na pošten (nepošten) način
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
a means to an end sredstvo za dosego cilja
the golden (ali happy) mean zlata sredina
to live beyond one's means živeti preko svojih razmer
a man of means premožen človek
ways and means pota in načini
britanska angleščina means test preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporo

mêdīj -ija m, mȇdijum m
1. medij: medij u transu
2. medij, snov, sredstvo: zrak, vazduh kao medij za zvučne valove, talase; brod se kreće u dva medija, u vodi i u zraku, u vazduhu
3. lingv. medij: uz aktiv i pasiv znaju neki indoevr. jezici i za medij u glagola
4. medij, sredstvo: masovni medij je u naše doba i televizija

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere

medium² [mí:diəm] samostalnik (množina media, mediums)
sredina, srednja pot
biologija, fizika, kemija srednik, medij
medicina gojišče; reklamno sredstvo (radio, TV itd.); sredstvo, pripomoček, posrednik

at a medium povprečno
by (ali through) the medium of s pomočjo, s posredovanjem
the just medium zlata sredina
to hit upon (ali find) the happy medium najti srednjo pot
social medium okolje
ekonomija medium of exchange valuta, denar

Medium, das, (-s, Medien) Physik sredstvo, medij; grammatisch: medij, srednji način

mēzzo

A) agg.

1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere

2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka

B) m

1. polovica

2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi

3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina

4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z

5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi

6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo

C) m pl. denar, finančna sredstva

míjloc

I. -uri n

1. sredina
□ în/la mijloc sredi

2. anat. pas

II. -oace n pripomoček, sredstvo
□ mijloc de transport prevozno sredstvo

ministre [-strə] masculin minister; figuré, poétique orodje, sredstvo; (= ministre plénipotentiaire) poslanik; (= ministre de l'Evangile) (evangelijski) pastor

banc masculin, conseil masculin des ministres ministrska klop, ministrski svet
papier ministre masculin kanclijski papir
premier ministre (angleški) ministrski predsednik
réunion féminin du conseil des ministres seja ministrskega sveta
ministre des Affaires étrangères, de l'Education nationale, des finances, de l'Intérieur, de la Justice, de l'Etat, sans portefeuille minister za zunanje zadeve, za prosveto in kulturo, za finance, za notranje zadeve, za pravosodje, državni minister, minister brez portfelja

Mittel, das, (-s, -)

1. sredstvo; Mittel, pl , sredstva; flüssige Mittel gotovina; freie Mittel razpoložljiva sredstva; mit allen Mitteln z vsemi sredstvi; Mittel und Wege možnosti

2. sredina (tudi Mathematik), srednja vrednost; (Durchschnitt) povprečje; Mathematik arithmetisches Mittel aritmetična sredina; im Mittel v povprečju

3. sich ins Mittel legen ukrepati; kein Mittel unversucht lassen preizkusiti vsa sredstva; zum letzten Mittel greifen poseči po skrajnem sredstvu

mode² [mɔd] masculin način; sredstvo, pot, možnost, metoda, postopek; grammaire naklon

mode de construction način gradnje
mode d'alimenlation način prehrane
mode d'emploi navodilo za uporabo
mode de production, d'exploitation način proizvodnje, eksploatacija
mode de gouvernement način vladanja
mode de scrutin volilni sistem; način glasovanja
mode de travail delovna metoda
mode de vie, d'existence način življenja

moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra

organe [ɔrgan] masculin organ; orodje, sredstvo; glas; glasilo

organe de sens čutilo
par l'organe de s posredovanjem
organes de commande (technique) naprave za upravljanje
organes génitaux spolovila
organe officiel du gouvernement vladni uradni list
avoir un bel organe imeti lep glas

outil [uti] masculin (rokodelsko) orodje; priprava, sredstvo

outils de jardinage vrtnarsko orodje
un drôle d'outil (populaire) čudak

paliativo moški spol blažilo, sredstvo, ki le začasno pomaga; pomoček za silo, tešilo