Franja

середина f sredina, sreda

сере́дина -и ж., sredína -e ž.

серёдка f (lj.) sredina

среда f sreda; sredina; okolje
по средам ob sredah;
его заела среда postal je žrtev svoje okolice

barilōtto m

1. pomanjš. od ➞ barile sodček

2. pren. debeluhec

3. sredina tarče:
far barilotto zadeti v črno

brōcco m (pl. -chi)

1. suha veja, trn

2. star. sredina tarče:
dare nel brocco zadeti v polno (tudi pren.)

3. kljuse

4. ekst. povprečen, nenadarjen športnik

5. zguba, nesposobnež

bull's-eye [búlzai] samostalnik
vzbočeno, povečevalno steklo; slepica; okroglo strešno okno
navtika bočno okno; sredina tarče; vrsta progastih bonbonov
sleng policaj

bull's-eye glass vzbokla šipa

centrodēstra m invar. polit. desna sredina

Fahrwassermitte, die, [Schiffahrt] Schifffahrt sredina plovne poti

florón moški spol cvetna sredina; cvetna rozeta; figurativno biser, dragocenost; junaško dejanje

in-differēns -entis (in [priv.], differre) v klas. lat. le kot prevod stoiškega strokovnega izraza ἀδιάφορον = (po kakovosti) nerazločen, neodločen, nedoločen = brez slabe ali dobre kakovosti, ne dober ne slab, srednji (nevtralen, povprečen, „(zlata) sredina“), indiferenten: quod illi ἀδιάφορον dicunt … indifferens dico Ci.; v poznejši lat. sploh: brez razločka (razlike), indiferenten, vseeno in sicer

1. o stvareh: sed cludent etiam breves (syllabae), quamvis habeatur indifferens ultima Q., rhythmo indifferens est, utrum … an … Q.

2. o osebah: komur je vseeno, neizbirčen: i. circa victum Suet. ki ni izbirčen pri hrani; adv. indifferenter

1. brez razlike (razločka): interrogare vel percontari … utroque utimur indifferenter Q.

2. (o osebah): brezbrižno, malomarno, vnemarno, hladno(krvno): occisum eum populus indifferenter, miles gravissime tulit, … senatus … laetatus est Suet.

3. brez odloga (odlašanja): Aug.

juste-milieu [žustəmiljö] masculin prava, zlata sredina, srednja pot

Lebensmitte, die, sredina življenja

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

medietà f zlata sredina

medietās -ātis, f (medius)

1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.

2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.

mezzacōsta f sredina pobočja

midship [mídšip] samostalnik
navtika sredina ladje

midstream [mídstri:m] samostalnik
sredina toka

midsummer [mídsəmə] samostalnik
sredina poletja, poletni solsticij (21. junij); kres

midsummer day 24. junij, kres
midsummer madness vrhunec blaznosti
midsummer night kresna noč