Franja

prōvidentia -ae, f (prōvidēns)

1. spozna(va)nje prihodnjega (bodočega), sprevid, dojetje, daljnovidnost: Sen. ph. idr., providentia est per quam futurum aliquid videtur, antequam factum sit Ci., hoc vir excellenti providentiā sensit et vidit Ci.

2. previdnost, (v)naprejšnja skrb, skrbnost: Plin. iun., Tert., Aug. idr., Stoicorum πρόνοιαν Latine licet providentiam dicere Ci., (sc. consilium) ex providentiā timorem adferre solet S.; s subjektnim gen.: deorum Ci., L., Plin. iun.; z objektnim gen.: declinandi T., filiorum suorum Icti. za svoje sinove; occ. (božja) previdnost, meton. = bog, božanstvo: Sen. ph., Ap., Gell., divina Ci., an mundus providentiā regatur? Q.; pooseb. kot boginja (kakor Πρόνοια) Previdnost, Providénc(ij)a: ideo in insula Delo ad confirmandam fidem fabulae aedes Providentiae, quam ναὸν Προνοίας Ἀϑηνᾶς appellant Macr.

prōvīsiō -ōnis, f (prōvidēre)

1. sprevid, (v)naprejšnje vedenje, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje, daljnovidnost, predvidenje, predvidevanje, predvidevnost: animi Ci. (Tusc. disp. 3, 30).

2. previdnost: animi Ci. (Orator 189).

3. (v)naprejšnja skrb, vnaprejšnji (preventivni) ukrep(i), (p)oskrba, preskrbilo, tudi preprečevanje, preprečitev: honestae provisiones Amm.; z objektnim gen.: temporis posteri Ci. skrb za … , omni diligentiae provisione Eutr. z vso možno skrbnostjo, omnium horum vitiorum atque incommodorum una cautio est atque una provisio ut ne … Ci. pred vsemi temi pomanjkljivostmi in nevšečnostmi se je mogoče zavarovati in se jih obvarovati samo na en način, da ne … ; s subjektnim gen.: provisione maiestatis tuae Veg., provisione Severi et Traiani Lamp.

prōvīsus, le v abl. sg. -ū, m (prōvidēre)

1. videnje (gledanje, zrenje) v daljo, vid: (sc. pugnantem) oculi provisu non iuvant T.

2. metaf.
a) sprevid, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje: provisu periculi castra repetere T. ker je vnaprej videl (slutil) nevarnost.
b) vnaprejšnja skrb, previdnost; s subjektnim gen.: deum T.; z objektnim gen.: rei frumentariae, rerum civilium T. skrb za … ; abs.: provisu agere T.

recōgnitiō -ōnis, f (recōgnōscere)

1. ponovna (zopetna) spoznaja, ponovno (zopetno) spoznanje (prepoznanje): mutua inter se Gell.

2. ogled, ogledovanje, pregled, pregledovanje, razgled, razgledovanje, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja), preizkušanje (preskušanje): Col., Plin. idr., equitum Suet., sui Sen. ph. izpraševanje, preizkušanje samega sebe, per recognitionem consulis (z objektnim gen.) L.

Sinneserkenntnis, die, čutno spoznanje

Spur, die, (-, -en) sled (tudi figurativ); auf der Straße: vozni pas; Eisenbahn tir; Technik (Spurweite) osna razdalja; (ein wenig) Salz, Rum usw.: sled, kanček, za spoznanje; bei der Skifahrt: smučina; Technik von Fahrzeugen: kolotečina; äußere Spuren zunanji sledovi; Spur zurücklassen: X hat Spuren zurückgelassen po X-u so ostali sledovi; keine Spur figurativ niti sence, še malo ne; heiße Spur vroča sled; Spur halten Technik Fahrzeuge: držati smer; es gibt keine Spur von/es fehlt jede Spur ni (niti) sledu (von o) ; auf der Spur sein biti na sledi (čemu, komu); auf die Spur bringen spraviti na sled, napeljati na sled; auf die Spur kommen zaslediti, izslediti (kaj, koga); in Spuren v sledovih; in jemandes Spuren treten hoditi po stopinjah (koga); um eine Spur za senčico, za spoznanje

theory [ɵíəri] samostalnik
teorija, čisto znanstveno spoznanje; teoretični del; (znanstveni) nauk
pedagoško šolska (knjižna, abstraktna) učenost ali modrost, ločena od resničnosti; ideja, naziranje

in theory but not in practice v teoriji, a ne v praksi
theory of combinations matematika kombinatorika
theory of evolution evolucijska teorija
theory of relativity relativitetna teorija
it is his pet theory to je njegova najljubša ideja

самопознание n (knj.) spozna(va)nje samega sebe

aposterióren (-rna -o) adj. filoz. a posteriori:
aposteriorno spoznanje conoscenza a posteriori

Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig

2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt

čutn|i (-a, -o) Empfindungs-, Sinnes- (dražljaj der Sinnesreiz, epitel das Sinnesepithel, podatki Sinnesdaten množina, vtis der Sinneseindruck, živalstvo, zoologija dlačica das Sinneshaar, živalstvo, zoologija krtačica die Fühlborste, ostrina die Sinnesschärfe, zaznava die Sinneswahrnehmung/Sinnesempfindung, izkustvo die Sinneserfahrung, področje das Sinnesgebiet, spoznanje die Sinneserkenntnis)
čutni živec der Sinnesnerv/ Empfindungsnerv
čutni svet die Sinnenwelt
čutni užitki sinnliche Freuden množina, die Sinnenfreude
čutno poželenje sinnliches Verlangen
čutna sla die sinnliche Begierde

Einsicht, die,

1. pogled v

2. vpogled; Einsicht nehmen in pregledati; Einsicht haben imeti vpogled; Einsicht gewähren dati vpogled v; zur Einsicht vorlegen dati na vpogled

3. (Verständnis) razumevanje, uvidenje, uvid, sprevid; Einsicht in spoznanje (česa); zur Einsicht kommen spametovati se, sprevideti

Gedanke, der, (-ns, -n) misel; ideja (der Gedanke der Emanzipation ideja emancipacije); (Denken) mišljenje; Philosophie misel; pomisel; Kein Gedanke! Niti slučajno!; auf den Gedanken kommen domisliti si; in Gedanken vertieft/versunken zatopljen v misli, zamišljen; auf andere Gedanken bringen spraviti na druge misli; in Gedanken zamišljen; mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo; sich Gedanken machen über delati si skrbi, razbijati si glavo; sich mit dem Gedanken tragen nameravati; um einen Gedanken zu... za spoznanje pre...

Hauch, der, (-/e/s, -e) dih, izdih, sapa; Wind: sapica; figurativ nadih; einen Hauch za kanček, za spoznanje

Idee, die, (-, -en) ideja (tudi Philosophie), fixe Idee fiksna ideja; predstava; misel, zamisel; keine Idee haben ne imeti pojma (nimam pojma) (von o) ; Keine Idee! Sploh ne!, Niti slučajno!; eine Idee zu (weit, scharf ...) za spoznanje (predaleč/preširoko/preostro); du hast (vielleicht) Ideen! imaš pa predstave!

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

intuitiven pridevnik
1. (o lastnosti) ▸ intuitívOdločitev je bila čisto intuitivna in izredno pozitivna. ▸ A döntés teljesen intuitív és kivételesen pozitív volt.

2. (o sposobnosti) ▸ intuitívJe izjemno intuitiven, zato mu ne poskušajte lagati. ▸ Nagyon intuitív, ezért ne próbáljanak meg hazudni neki.
Ženske smo tudi bolj intuitivne, saj se odločamo na podlagi občutka. ▸ Mi, nők intuitívabbak vagyunk, hiszen a megérzéseink alapján döntünk.

3. v računalništvu (uporabniku prijazen) ▸ intuitívStikala in drugi sklopi za upravljanje so namreč preprosti, prijetni na otip ter zasnovani za intuitivno uporabo. ▸ A kapcsolók és egyéb kezelőegységek egyszerűek, kellemes tapintásúak és intuitív használatra tervezték őket.Program je preveč tehničen in premalo intuitiven. ▸ A szoftver túlságosan technikai és nem elég intuitív.

4. (o terapiji) ▸ intuitív

kakorkóli

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque sia, in qualsiasi modo:
naj bo že kakorkoli, sklep je dokončen comunque sia, la decisione è definitiva

B) konj.

1. (v oziralnih stavkih za izražanje poljubnosti načina) come:
pomagaj, kakorkoli moreš da' una mano, come puoi

2. (v dopustnih odvisnikih čeprav, če še tako) per quanto, benché:
kakorkoli je bilo spoznanje grenko, je bilo potrebno per quanto amara fosse la constatazione, era però necessaria

matriarhat samostalnik
1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.

2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.

3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van.

nenad|en (-na, -no)

1. (hiter) jäh; plötzlich, schlagartig; unvermittelt; schroff
nenad padec der Sturz
(tečaja Kurssturz), der Einbruch (cene Preiseinbruch)
nenadna ohladitev der Temperatursturz, Kältesturz, der Kälteeinbruch
umreti nenadne smrti eines jähen Todes sterben
nenadno se končati ein jähes Ende nehmen
nenadna oslabelost/slabost medicina der Schwächeanfall
nenadno zaviranje die Schreckbremsung

2. (nepričakovan) unerwartet, überraschend
nenadna akcija die Nacht-und-Nebel-Aktion
nenadna močna luč das Schlaglicht
nenaden napad der Überraschungsangriff
nenadno spoznanje das Aha-Erlebnis