Franja

tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

otro tanto še enkrat toliko
yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
un (ali algún) tanto más nekaj več
tres tanto(s) más trikrat več
de tanto en tanto od časa do časa
por el tanto prav zato
¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
marcar un tanto (šp) gol zabiti
pagar a tanto la hora od ure plačati
vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0

tape¹ [téip]

1. samostalnik
ozek trak (iz tkanine, kovine, papirja); trak brzojavnega aparata; magnetofonski trak; trak na cilju (teka ali dirke)
sleng žganje
krajšava za tape measure, tape worm, red tape

insulating tape izolirni trak
red tape rdeča vrvica za povezovanje službenih spisov, figurativno birokracija
to breast the tape (kot prvi) priteči na cilj

2. prehodni glagol
opremiti s trakom, zvezati s trakom; oviti (knjigo) s trakom; meriti z merilnim trakom; snemati, posneti, govoriti na magnetofonski trak
vojska, sleng utišati (top)

taped music na zvočni trak posneta glasba
to have s.th. taped ameriško, sleng spoznati se na kaj

tâter [tɑte] verbe transitif potipati, otipavati; figuré preiskovati; sondirati; vleči kaj iz koga; verbe intransitif tipati, po-, preskusiti (de quelque chose kaj)

se tâter preskusiti, pretehtati svoje moči (pred kako odločitvijo)
tâter le pouls otipati utrip žile
tâter le terrain (figuré) sondirati teren
tâter d'un métier poskusiti kak poklic
il n'a pas tâté à ce plat ni pokusil, ni se dotaknil te jedi
(familier) y tâter spoznati se na kaj, biti poznavalec česa

truc [trük] masculin, familier spretnost, spreten prijem, trik, zvijača, zvijačen prijem; oné, onegá

comment ça s'appelle, ce truc-là? kako se imenuje onè?
avoir, connaître le truc biti spreten, spoznati se v čem

unkundig ki se (na kaj) ne spozna; nestrokoven; unkundig sein ne spoznati se na

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

j'y vais grem tja
j'y pense mislim na to
madame n'y est pas gospe ni doma
je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
j'y suis (sedaj) razumem
tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
nous y sommes? (je) jasno?
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
y compris vštevši
il y a trois mois pred tremi meseci
je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!

zaj|ec¹ moški spol (-ca …)

1. der Hase, ironično: das Karnickel; poetično: Meister Lampe
pečen zajec der Hasenbraten
lovstvo vabilo za zaja die Hasenquäke, die Hasenklage
lovstvo lov na zaje die Hasenjagd
podoben zaju hasenähnlich

2. figurativno (strahopetec) der Angsthase, der Hasenfuß
|
figurativno v tem grmu tiči zajec da liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer
spoznati se na kaj kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

знавать, знать¹ znati, vedeti, poznati;
дать з. obvestiti;,
дам я ему себя знать mu bom že pokazal;
знать толк в чём spoznati se na kaj;
то и знай stalno, kar naprej;
знать не знаю nič ne vem;
знать совесть zmeren, skromen biti;
знай (себе) meni nič tebi nič;
знай наших! taki smo mi!;
почём з.? kdo ve?, kdo more vedeti?;
сам знаю to je moja stvar;
надо и честь знать čas je, da se konča