Franja

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

scāpus -ī, m (gl. pod scamnum) vse, na kar se kaj opira ali s čimer je kaj podprto

1. deblo, steblo: SEN. PH., PLIN. idr., lupini VARR., asphodeli COL.

2.
a) stebrno deblo, stebrni trup, deblo (trup) stebra, steber: VITR.
b) deblo svečnika: PLIN.

3. stopnični steber, steber stopnic: VITR.

4. grédeljnica pri tehtnici: VITR., P. F.

5. ročaj (držalo) tečaja (stožerja) pri vratih: VITR.

6. paličica ali valj, okrog katere (katerega) so ovijali papir za prodajo; tak scapus je imel največ 20 listov: dum stilo nostro papyri inlevi scapos VARR. AP. NON., numquam plures (sc. plagulae) scapo quam vicenae PLIN.

7. pl. scapi palice na tkalskem grebenu: insilia ac fusi, radii scapique sonantes LUCR.

8. moško spolovilo, penis: scapus equi P. VEG., AUG.

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

sīcula -ae, f (demin. sīca) bodalce, nožek, nožič; metaf. = moško spolovilo, penis, falos, falus: CAT.

spurium -iī, n (izpos. iz gr. σπορά ploditev, spočetje) žensko spolovilo, žensko rodilo, ženski sram: Dig., Isid.; metaf. spúrij, ženskemu spolovilu podobna morska žival: posse dicitis ad res venerias sumpta de mari spuria et fascina propter nominum similitudinem Ap.

stîdnica ž anat. žensko spolovilo, vulva

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

tubus -ī, m cev

1. vodna cev, votlo, valjasto, večinoma svinčeno telo, drugačno kot cevi, imenovane canalis in fistula: Col., Plin., Sen. ph., Vitr.; metaf.: modo qui per omnes viscerum tubos ibat Mart.

2. v obrednem jeziku = tuba tuba, troba, tromba, troblja, trobenta: Varr.

3. metaf. žensko spolovilo, nožnica: Mart.

vagina množina vaginas, vaginae [vədžáinə, -ni:] samostalnik
anatomija vagina, (ženska) nožnica, žensko spolovilo
botanika tulec, listna nožnica

vās², vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

2. occ. vsakovrstne druge priprave:
a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. — Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.

vāsātus 3 (vās) veliko spolovilo imajoč: bene Lamp. dobro „opremljen“, „kurčat“.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

verga ženski spol jadrna prečka, rajna, jadrnica; moško spolovilo

verge [vɛrž] féminin šiba, palica; os, vreteno; moško spolovilo; kazalec pri tehtnici

fer masculin en verges železo v palicah
être battu de verges biti šiban
être sous la verge de quelqu'un biti strogo vzgajan
passer par les verges skozi šibe iti (stara vojaška kazen)
faire baiser les verges à quelqu'un (figuré) prisiliti koga k priznanju, da je zaslužil kazen

verpa -ae, f moško spolovilo, moški spolni ud, penis: sed quantum video pari fuistis casu nam nihilo minore verpa farti estis Cat., iam nisi per somnum non arrigis et tibi, Mevi, incipit in medios meiere verpa pedes Mart.

vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

I.

1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —

II.

1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.

virginālis -e (virgō) deviški, devičen, devičin, devičji, dekliški: Gell. idr., habitus atque vestitus Ci., verecundia Ci., Plin. iun., Ap., modestia Poeta ap. Ci., pudicitia Aug., ploratum virginalem edere Ci. po dekliško jokati se, feles virginalis Pl. dekliški ropar, Fortuna (= Virginēnsis; gl. to besedo) Arn. Od tod subst. virgināle -is, n (Ph., Iul. Val.) in (po odpadu končnice) virginal -ālis, n (Ap., Prud.) deviški (ženski) sram, deviško (žensko) spolovilo; v pl.: integra virginalia matris Aug.

virilidad ženski spol moškost, moštvo, možatost, moška doba; figurativno moško spolovilo; moč

quitar la virilidad (a) komu moškost vzeti, skopiti