Franja

labefactō -āre -āvī -ātum (intr. in frequ. glag. labefacere)

1. (o)majati, pretresti (pretresati), (po)rušiti, podreti (podirati): demoliri signum ac vectibus labefactare conantur Ci. podreti, labefactatus rigor auri Lucr. omehčana, horrea bellicis machinis labefactata Suet., aedium fundamenta l. Cod. Th.

2. metaf.
a) (fizično) v obstoju omajati, pretres(a)ti: animam sedibus intus Lucr., quo minus colla eorum (boum) labefactentur Col. da se tem manj ožulijo; pesn.: labefactat onus gravidi temeraria ventris O. skuša splaviti telesni plod.
b) (v državljanskem obstoju, politično) omajati, (o)slabiti, spodkopa(va)ti, (z)rušiti, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): labefactarat vehementer aratores (blaginjo oračev) iam superior annus, proximus vero funditus everterat Ci., l. patriam, rem publicam, statum rei publicae, hominis dignitatem, consulatum, acta, orationem alicuius, amicitiam aut iustitiam, iura ac leges Ci., nulla vis coniunctionem bonorum confringere et labefactare potest Ci., alicuius fidem pretio (s podkupnino), provinciarum fidem T.; med.: cum ad iudicem causam labefactari animadvertunt Ci. da omahuje.
c) (duševno) koga omajati: labefacto paulatim Pl., ita me video ab ea astute labefactarier (star. = labefactari) Ter., non illam rarae labefactes munere vestis Cat.

lancer¹ [lɑ̃se] verbe transitif zagnati, zalučati, vreči, metati; v pogon, v tek pognati (motor); raztrositi, lansirati

lancer sur le marché vreči na tržišče
lancer un vaisseau splaviti ladjo
lancer un slogan lansirati parolo
lancer un écrivain lansirati, uvesti pisatelja
lancer un jeune homme uvesti mladega moža v družbo
lancer un cri zagnati krik
lancer un chien sur quelqu'un spustiti psa na koga
lancer un mandat d'arrêt izdati zaporno povelje
lancer un emprunt razpisati posojilo
lancer le disque, le javelot, le marteau, le poids metati disk, kopje, kladivo, kroglo
le navire lança un S. O. S. ladja je oddala klic S. O. S.
se lancer pognati se, zagnati se, vreči se, skočiti
se lancer à l'assaut planiti v napad, jurišati
se lancer trop dans predaleč se spustiti v

lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti

lanzar al agua splaviti (ladjo)
lanzar un grito zavpiti, zakričati
lanzar una noticia lansirati vesti
lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
se lanzó a gritar zakričal je
lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
lanzarse a la pelea v boj planiti

odpráviti (odposlati) to send off (ali away), to dispatch, to expedite, to forward; to dismiss; (ukiniti) to abolish, to annul, to suppress, to do away (kaj with something)

odpráviti sužnost to abolish slavery
odpráviti nedostatek to make good a deficiency
odpráviti otroka (splaviti) to procure an abortion
odpráviti koga (odbiti mu prošnjo) to send someone away with a refusal (ali pogovorno with a flea in his ear); to get rid of a bothersome petitioner
odpráviti se to set out (v for)
odpráviti se domov to make for home
odpráviti se na pot to set out on one's journey
ni se dal odpráviti I could not get rid of him
odpráviti koga z lepimi besedami to put someone off with fair words

porodíti accoucher de, enfanter, mettre au monde, donner naissance (ali le jour) à, faire naître

poroditi se naître, venir au monde; figurativno jaillir, germer
predčasno poroditi (splaviti) faire fausse couche
porodilo se je vprašanje une question s'est posée
v duhu se mu je porodila misel une idée a germé dans son esprit, l'idée lui est venue de

rodíti to bear; to give birth (sina to a son); to be delivered of a child; to bring forth; figurativno to generate, to bear fruit

prezgodaj rodíti (splaviti) to miscarry
rodíti se to be born
rodil se mu je sin he had a son born to him
nisem se včeraj rodil (figurativno, nisem tako neumen) I was not born yesterday
to drevo slabó rodi this tree is a poor fruiter

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

splávljati¹ (-am) imperf. glej splaviti | splavljati 1

splávljati² (-am) imperf. glej splaviti | splavljati 2

вытравлять, вытравить odpravljati, odpraviti, odstranjevati, odstraniti; uničiti; vrez(ov)ati;
в. луг travnik popasti;
в. бородавку bradavico izžigati (z jedko tekočino);
в. всех зайцев zajce iztrebiti;
в. ребёнка plod odpraviti, splaviti

доводить, довести voditi do česa, dovesti do česa, privesti do česa; (teh.) dokonče(va)ti;
д. до отчаяния spravljati v obup;
д. до слёз splaviti v jok;
д. до сведения objaviti;
д. до раскаяния pripraviti do kesanja;

снимать, снять snemati, sneti; skladati, zložiti, dol jemati, dol vzeti;
с. квартиру naje(ma)ti stanovanje;
с. одежду slačiti se, sleči se;
с. шляпу odkriti se, sneti klobuk;
с. хлеб с поля pospravljati, pospraviti žito;
с. допрос zasliš(ev)ati;
с. мерку jemati, vzeti mero;
с. с молока сливки posne(ma)ti smetano;
с. фотографическим аппаратом fotografirati;
с. портрет portretirati;
с. шкуру (o)dreti kožo;
с. неприятельский пост odstraniti sovražno stražo;
с. с работы odpuščati delavce;
с. с учёта izbrisati s seznama;
с. обвинение oprostiti obtožbe;
с. пароход с мели splaviti nasedli parnik;
с. предложение umakniti predlog;
с. со свечи utrniti svečo;