Franja

práven juridique, de droit

pravno juridiquement, selon le droit, en droit
pravna fakulteta faculté ženski spol de droit
pravno mnenje avis moški spol (ali consultation ženski spol) de droit (ali juridique)
pravna oseba personne ženski spol juridique (ali morale, civile)
pravna pomoč assistance ženski spol juridique (ali en justice)
pravni postopek procédure ženski spol (judiciaire)
pravni slog style moški spol du palais
pravni spor procès moški spol, cause ženski spol, affaire ženski spol (judiciaire)
pravno vprašanje question ženski spol juridique (ali de droit)
pravni zastopnik avocat-conseil moški spol
pravna znanost science ženski spol du droit, jurisprudence ženski spol
pravno priznati légaliser, rendre légal

práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica

predájati (-am) | predáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. consegnare, fare la consegna, dare; devolvere, deferire, demandare, rimettere; presentare:
predajati službene posle fare la consegna di un ufficio
predati prošnjo presentare domanda
predati spor višjemu sodišču deferire la controversia al tribunale superiore
predati znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

2. raccontare, trasmettere; dare:
predati besedo drugemu diskutantu dare la parola a un altro oratore

3. predáti consegnare, cedere:
predati postojanko sovražniku cedere il caposaldo al nemico

B) predájati se (-am se) | predáti se (-ám se) imperf., perf. refl.

1. voj. arrendersi; costituirsi (alla polizia)

2. pren. darsi, abbandonarsi a, immergersi in:
predati se branju immergersi nella lettura
predajati se sanjarjenju abbandonarsi alle fantasticherie
predajati se veselju darsi alla gioia

3. pren. (ljubezensko se prepuščati, prepustiti partnerju) abbandonarsi

prijáteljsko adv. amichevolmente, da amico, da amici; confidenzialmente; jur. (izvensodno) de plano:
prijateljsko rešiti spor risolvere una controversia de plano

pristojnost [ó] ženski spol (-i …) die Zuständigkeit; die Kompetenz; (naloge) der Verantwortungsbereich; (za dajanje smernic Richtlinienkompetenz, zveze Bundeszuständigkeit, zakonodajna Gesetzgebungskompetenz)
sodna pristojnost der Gerichtsstand
stvarna pristojnost sachliche Zuständigkeit
delitev pristojnosti die Kompetenzverteilung
določilo o pristojnosti die Kompetenzbestimmung
spor glede pristojnosti die Kompetenzstreitigkeit, der Kompetenzkonflikt, der Zuständigkeitsstreit
področje pristojnosti der Kompetenzbereich, Zuständigkeitsbereich
zaradi pristojnosti zuständigkeitshalber

pristójnosten (-tna -o) adj. di competenza, di competenze; giurisdizionale:
pristojnostni spor conflitto di competenza

razpor² [ô] moški spol (-a …) (spor) der Zwist

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

spôrček (-čka) m dem. od spor piccola lite, controversia; piccolo litigio, lieve dissenso; scaramuccia, schermaglia

sprovocírati (-am) perf. provocare (tudi pren.):
sprovocirati koga z zlobnimi podtikanji provocare qcn. con insinuazioni maligne
sprovocirati spor provocare uno scontro, una lite

temelj² [ê] moški spol (-a …) figurativno (podlaga) die Grundlage, das Fundament, die Basis
temelj zaupanja die Vertrauensbasis
temelji množina kake stroke: Grundlagen množina
kriza temeljev die Grundlagenkrise
spor o temeljih der Grundlagenstreit
majati temelje česa: an den Grundfesten von (etwas) rütteln
do temeljev pretresti kaj: (etwas) in seinen Grundfesten/bis in seine Grundfesten erschüttern
postaviti temelje stroke, politike: den Grund zu (etwas) legen
postaviti na zdrave temelje konsolidieren
iz temelja napačen grundfalsch

ugláditi (-im) | uglájati (-am)

A) perf., imperf.

1. lisciare, levigare; pren. limare, perfezionare

2. pren. spianare, appianare:
ugladiti spor appianare la lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugladiti komu pot v družbo spianare la strada a qcn.

B) ugláditi se (-im se) perf. refl.

1. spianarsi, farsi liscio

2. appianarsi, spianarsi (di liti e sim.)

univerzalije ženski spol množina Universalien množina
spor o univerzalijeah der Universalienstreit

uredíti to put in order, to settle; to regulate; to arrange; to dispose; to organize; to tidy, to make tidy

uredíti enkrat za vselej to dispose of once and for all
uredíti stvar to settle a matter
uredíti spor to settle a quarrel
uredíti si lase to tidy one's hair
uredíti si življenje to arrange one's life
uredíti sobo to tidy up a room
uredíti se to tidy oneself
stvari se bodo kmalu uredile things will soon settle down

ustavn|i (-a, -o) konstitutionell; Verfassungs- (red die Verfassungsordnung, sistem das Verfassungssystem, spor die Verfassungsstreitigkeit, der Verfassungskonflikt, država der Verfassungsstaat, norma die Verfassungsnorm, določilo die Verfassungsbestimmung, načelo der Verfassungsgrundsatz)

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vméšan (-a -o) adj. mescolato; pren. coinvolto:
noče biti vmešan v spor non vuole essere coinvolto nella lite

zaostríti (-ím) | zaostrováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. (priostriti) acuminare, aguzzare (la punta)

2. inasprire:
zaostriti kazni, represivne ukrepe inasprire le pene, le misure di repressione

3. acuire, aguzzare:
zaostriti spomin acuire la memoria
zaostriti čute aguzzare i sensi

4. pren. esasperare, esacerbare, inasprire; intensificare:
zaostriti disciplino inasprire la disciplina
zaostriti spor inasprire, esacerbare il dissidio
zaostriti boj proti preprodajalcem mamil intensificare la lotta contro gli spacciatori di droga

5. acutizzare:
pomanjkanje denarja je še zaostrilo razmere v družini la mancanza di denaro non fece che acutizzare ulteriormente i rapporti nella famiglia

B) zaostríti se (-ím se) | zaostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. farsi più aguzzo, più acuminato

2. pren. inasprirsi

3. aguzzarsi (dei sensi)

4. pren. accentuarsi, inasprirsi, acutizzarsi, esulcerarsi (crisi, rapporti)

zatišje pred nevihto frazem
(o napovedi težkih časov) ▸ vihar előtti csend
Zato sta na štiri oči poskušala zgladiti spor, toda sklenjeno premirje je bilo le zatišje pred nevihto. ▸ Négyszemközt igyekeztek elrendezni a vitát, de a fegyverszünet csak a vihar előtti csend volt.
Sopomenke: zatišje pred viharjem, zatišje pred burjo, zatišje pred neurjem

zgladíti (-ím) perf.

1. spianare; lisciare, levigare:
zgladiti les, površino levigare il legno, la superficie

2. pren.
zgladiti spor comporre una lite, una controversia