Franja

lȅden -a -o, dol. lȅdenī -ā -ō
1. leden, iz ledu: -a santa ledena plošča; -i kristal
2. pokrit z ledom, ves v ledu: -i kontinent; -o prostranstvo; -i brijeg ledena gora; -o doba
3. mrzel kot led: -a kava, voda; -i vjetar, vetar; -i kristali; -e iglice; -o srce
4. mrzel, hladen: leden pogled, kip
5. sovražen: leden ton
6. -i sveci ledeni možje, ledenjaki

male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. -ē (male oz. malum in facere)

1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

3. occ. čarodejen; od tod subst.
a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.

male-volēns (mali-volēns) -entis (ixpt. malē in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, pokvarjen, sovražen (naspr. benevolens): ingenium Pl., est miserorum ut malevolentes sint Pl.

malēvolo agg. sovražen, zlohoten

malévolo zlohoten, sovražen, škodoželjen

male-volus (mali-volus) 3 (male oz. malum in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, sovražen, nevoščljiv, zavisten, pokvarjen: Gell., malevoli de me sermones Ci. ep., m. alicui Ci. ep., in aliquem Ci. ep.; subst. malevolus -ī, m zlovoljnik, zlonamernež, zlonamernik, nevoščljivec, zavistnež, pokvarjenec: malevolorum sermunculi Ci., invidi et malevoli Ci.; malevola -ae, f zlovoljnica, zlonamernica, nevoščljivka, zavistnica, pokvarjenka: huius amica, mea inimica et malevola Pl. — Komp. malevolentior -ius, superl. malevolentissimus 3 od adj. malevolēns: malevolentissimae obtrectationes Ci. ep.

malignant¹ [məlfgnənt] pridevnik (malignantly prislov)
sovražen, hudoben, zločest
politika nezadovoljen, uporen
medicina maligen

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

malitenzionato

A) agg. zlonameren, zlohoten; sovražen:
essere malitenzionato contro qcn. imeti do koga zle namere

B) m (f -ta) zlohotnež, hudobnež

malveillant, e [-vɛjɑ̃, t] adjectif zlohoten, zlonameren; sovražen, nenaklonjen; masculin zlohotnež, zlobnež

nemico

A) agg. (m pl. -ci)

1. sovražen

2. pren. škodljiv:
il gelo è nemico delle, alle piante zmrzal škoduje rastlinam

B) m (f -ca; m pl. -ci) sovražnik, sovražnica

nenávidan -dna -o
1. nevoščljiv: bila je -a sestri svojoj; on je nenavidan na mene
2. sovražen: -a ćud ljudska

novercālis -e (noverca)

1. mačehin: agri Stat. = Didonina, Mycenae Stat. = Junoni, Bakhovi mačehi, posvečene, Lavinium Iuv. = imenovan po Laviniji, Askanijevi mačehi.

2. metaf. mačehinski, mačehovski = zloben, nemil, sovražen: Cl., oculi Sen. rh., odium Aur., haudquaquam novercalibus odiis visura Britannicum T., novercales Liviae in Agrippinam stimuli T., n. delenimenta Icti.

odios odiozen, sovražen, mrzek, zoprn

ostíl -ă (-i, -e) adj. sovražen, nasproten

ostile agg. sovražen, nasproten

per-ōsus 3 (per in odisse)

1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.

pȉzmen -a -o sovražen: -i profesori progonili su ga u školi; biti pizmen na koga sovražiti koga; -ōst ž sovražnost

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.