Franja

rást (-í) f

1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione

2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura

3. ekst. vegetazione

re-cumbō -ere -cubuī (re in *cumbere)

1. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se nasloniti (naslanjati), leči (legati), uleči (ulegati) se (k počitku), zlekniti (zlekovati) se, (za)spati: O., Sen. rh. idr., eum primo, perterritum somnio, surrexisse; dein … recubuisse Ci., mulier sopita recumbit Lucr. zaspi, cum a conventu se remotum Dion domi teneret atque in conclavi edito recubuisset N. = in cubiculo recumbere Ci.; occ. leči za mizo, ležati pri mizi: Ph., Vulg., Aug. idr., recumbere in triclinio Ci., si potes Archiacis conviva recumbere lectis H., cum cibi capiendi causa recubuisset Val. Max., qui proximus recumbebat Plin. iun. najbližji mi omizni sosed. V.

2. metaf.
a) pasti (padati), spustiti (spuščati) se, omahniti (omahovati), (z)gruditi se, (z)rušiti se, pogrezniti (pogrezati) se: Plin. idr., unda ponto recumbit H., pons in palude recumbit Cat., umero O. ali in umeros cervix recumbit V. omahne, tauri recumbunt medio sulco O., iuba … recumbit in armo V. se spušča, nebulae campo recumbunt V. ležejo na polje, se spustijo na polje, visijo (se vlečejo) nad poljem; (o podirajočih se stavbah) sesesti (sesedati) se, usesti (usedati) se, ponikniti (ponikati): recumbit onus (sc. domus quassatae) in proclinatas partes O., recumbit pila vadis penitus illisa V.; pesn.: in te omnis domus inclinata recumbit V. nate se naslanja (opira), na tebi sloni.
b) nasloniti (naslanjati) se, ležati: iugera pauca Martialis longo Ianiculi iugo recumbunt Mart.

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sosed|a [é] ženski spol (-e …) die Nachbarin, pri mizi na desni: die Tischdame ➞ → sosed

tatínski (-a -o) adj. di, dei ladri; ladro, ladresco, ladronesco:
tatinski sosed vicino ladro
tatinska družba banda di ladri
tatinski podvig impresa ladronesca
tatinska sraka gazza ladra

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

vexatious [vekséišəs] pridevnik (vexatiously prislov)
povzročajoč jezo, vznemirjajoč, iritativen; neprijeten, nevšečen, mučen, zoprn, tegoben, nadležen, siten, tečen (otrok)

a vexatious neighbour nadležen, neprijeten sosed

vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)

1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.

2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.

3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.

Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože

zavisten pridevnik
(o čustvenem stanju) ▸ irigy, irigykedőNa delovnem mestu boste zaradi uspeha tarča zavistnih pogledov. ▸ A munkahelyén a siker miatt irigy pillantások célpontjává válik.
Kakšen zavisten pogled vas bo prej zabaval kot vznejevoljil. ▸ Egy irigykedő pillantás inkább szórakoztat, mint felbosszant.
V službi vas bodo pohvalili in nekateri bodo zaradi tega zelo zavistni. ▸ A munkahelyeden dicsérni fogják, és néhányan nagyon irigyek lesznek rád.
Nekdo bo odlično opravil zahtevno nalogo, a ne bodite zavistni. ▸ Valaki nagyszerű munkát végez egy nehéz feladat során, de ne legyen rá irigy.

ἀστυ-γείτων, ονος 2 sosednji, bližnji; subst. ὁ sosed, mejaš.

γειτνιάω (γείτων) sem sosed, mejaš, mejim s kom τινί.

γείτων, ονος, ὁ, ἡ 1. adi. soseden,. 2. subst. sosed, soseda.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.

ἔπ-οικος, ὁ 1. prišlec, tujec, naselnik. 2. poet. sosed, mejaš.

κακο-γείτων 2, gen. -ονος poet. sosed, tovariš v nesreči.

ὁμορέω, ion. ὁμουρέω mejašim, mejim s kom, imam skupno mejo s kom, τινί sem mejaš ali sosed.

ὅμ-ορος 2, ion. ὅμ-ουρος (ὅρος) mejni, sosednji, na meji, πόλεμος vojna na meji; ὅμορός εἰμι sem mejaš (sosed); subst. ὁ ὅμορος sosed, mejaš, ἡ ὅμορος(sc. χώρα) sosednja dežela, τὸ ὅμορον sosedstvo.

ὁμός 3 [Et. iz somós, slov. so- (n. pr. so-sed), sor. similis, simul itd.] 1. taisti, ravnotak, sličen. 2. skupen, vkupen λέχος, νεῖκος. – adv. ὁμῶς a) obenem, skupaj πάντες ὁμῶς; b) enako, ravnotako (kakor).

παρακλίτης, ου, ὁ sosed (tovariš) pri mizi.