Franja

čim¹ (kar naj-) möglichst (več/manj möglichst viel/ wenig, hitreje möglichst bald/schnell, večji möglichst groß); so … wie möglich (čim manj/več so wenig/viel wie möglich; čim hitreje so schnell wie möglich)
čim hitreje schnellstmöglich

čȉnženē zȅmlje ž mn. izven seliščna gosposka posestva, ki so jih obdelovali činžniki (cenzualisti) in zato plačevali določen davek

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

défouler, se [defule] familier sprostiti svoje nagone, zadovoljiti svoje želje, ki so postale zavestne

dȅreš m, dȅrež m (madž. deres) zastar. šolska klop, na kateri so s šibo, palico kaznovali otroke

discrepō -āre -āvī (-uī H.) (—)

1. (o glasbilih) ne skladati se, ne ujemati se, neubrano glasiti se: ut in fidibus aut tibiis, quamvis paulum discrepent, tamen id a sciente animadverti solet Ci.; prim. Ci. De re publ. I, 42, 69.

2. pren.
a) ne skladati se, ne strinjati se, ne ujemati se, drugače misliti, nasprotovati (si), ločiti se, razlikovati se, non discrepare tudi = ujemati se: eadem dicit, nulla in re discrepat Ci., oratio verbis discrepans, sententiis congruens Ci., id quod haud discrepat L., nec multum discrepat aetas V., causa latendi discrepat O. še ni odločen. Zveze: ut intellegatis discrepare ab aequitate sapientiam Ci., factum tuum a sententia legis doceo discrepare Ci., multum ab aliqua re d. Vell., a gregariis militibus discrepantes Amm., ut intellegas facta eius cum dictis discrepare Ci. (s cum tudi Varr. in Col.), nullo modo possunt inter se d. Ci., ut haec duo verbo discrepare, re unum sonare (isti pomen imeti) videantur Ci.; z dat.: (večinoma pesn.): dicta factis discrepant Acc. fr., d. sibi Ci., vino et lucernis Medus acinaces immane quantum discrepat H., longe mea discrepat istis et vox et ratio H., primo ne medium, medio ne discrepet imum H., non discrepuit sententia Delphis H., quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., discrepet his alius Pers., maioribus nostris non discrepemus Vop.; z abl.: vili nec discrepat arbore laurus Cl.
b) brezos. discrepat ni še odločeno, ni dognano, sporno je, navzkriž so si: discrepat inter scriptores L., cum de legibus conveniret, de latore tantum discreparet L.; z ACI: discrepat (ni jasno, ni očitno) aeternum tempus potuisse manere innumerabilibus plagis vexata per aevom Lucr., illud haud quaquam discrepat maiore impetu rem actam L. o tem je le eno mnenje; z odvisnim vprašanjem: quantum militum in Africam transportatum sit, non parvo numero inter auctores discrepat L., veneno quidem occisum convenit; ubi autem et per quem dato, discrepat Suet.; z zanikanim glagolom tudi s quin: cum haud ferme discreparet, quin quae ubique regum fuissent, Romanorum essent L. da je to … rimska last. — Od tod adj. pt. pr. v superl. discrepantissimus 3 povsem (popolnoma) različen; v pl.: Sid.

divanhàna ž (t. divanhane, perz.) prostor, soba v nadstropju starih bosenskih hiš, kjer so se gostje zbirali na posvete, pogovore in zabave

dobesédno word for word, literally, in so many words, verbatim

dobesédno prevesti to translate word for word
to so bile dobesédno njegove besede these were his very words
razumeti, vzeti kaj dobesédno to take something at face-value

dosedánji previous, earlier; so far existing; so far made (ali attempted, itd.)

dosedánja poročila so ugodna reports so far (ali hitherto) received are favourable

doslèj till now, up till now; up to now; up to the present; ZDA to date; hitherto; so far; as yet; yet

doslèj vse dobro so far so good
kakor doslèj as before, as in the past
doslèj še nimamo... as yet we have not... (ali do not have...)

dozdájšnji previous, earlier; so far (ali hitherto) existing; so far made

drzn|iti si (-em si)

1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen

2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …

3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!)

dušògupka ž dušegubka, prostor, kjer so nacisti s plini uničevali ljudi: čovječanstvo neće nikad zaboraviti nacističkih dušogupki

džȁmoglān m (t. adžami oglan)
1. vsiljivec
2. mn. od krščanskih staršev ugrabljeni otroci, ki so jih Turki vzgojili za janičarje

džìvār -ára m (t. dživar, ar.) okolica naselja, mesta, vasi; globa, ki so jo nekdaj morala plačati okoliška naselja za zločin, če oblast ni našla zločinca

đìrit-sàpūn m (t. Girit "Kreta") zastar. vrsta mila, ki so ga izdelovali na Kreti

đuvèndija ž (t. güvende)
1. zastar. dekle, sužnja, ki so jo turški vojaki najemniki vodili s seboj za svojo zabavo
2. veselo, razposajeno dekle, lahka ženska

encaustus (encautus) 3 (gr. ἔγκαυστος)

1. vžgan, enkavstičen (prim. encausticus): Mart., encausto ali encausta pingere Plin. enkavstično slikati.

2. encaustum ali encautum -ī, n (gr. τὸ ἔγκαυστον) škrlatno rdečilo, s katerim so se podpisovali poznejši cesarji: Aug., Cod. Th., Cod. I.

épitoge [-tɔž] féminin širok trak, ki ga nosijo prek leve rame francoski profesorji, odvetniki itd., kadar so v službenem ornatu

escarcelle [-sɛl] féminin, histoire mošnja (za denar), ki so jo nosili obešeno na pas; humour listnica, denarnica