Franja

Zadetki iskanja

  • green-blind [grí:nblaind] pridevnik
    slep za zeleno barvo
  • guērcio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. škilast, škilav

    2. ekst. slep na eno oko

    B) m (f -ia) škilavec, škilavka
  • halberblindet napol slep
  • lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten,-λείφω mazilim,-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

    1.
    a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
    b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

    2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.
  • lusciōsus 3 (luscus) kdor ob mraku slabo vidi, ponoči pa prav nič, ponoči brljav, ponoči slep: Plin.
  • luscus 3 (etim. nedognana beseda)

    1. mežav, škileč: statua l. Iuv.

    2. enook (zaradi nasilja ali nesreče): Sen. ph., Lact., huic lusco familiari meo Ci., luscus vult dare dimidium Mart., lusca es, lusca est Mart., dux l. (= Hannibal) Iuv.; subst. luscī -ōrum, m enooki: perdidit ille oculos et luscis invidet Iuv.

    3. brljav, napol slep, čorav: et sit lusca licet, te tamen illa videt Mart.
  • nyctalope [niktalɔp] adjectif slep podnevi
  • nyctalōps -ōpis, acc. -ōpa, acc. pl. -ōpas, (gr. νυκτάλωψ)

    1. m ki v (jutranjem in večernem) somraku slabo ali sploh ne vidi, „kurje slep“: Plin., Icti.,

    2. ki vidi samo ponoči: Th. Prisc.

    3. f bot. sicer rastl. nyctegretos (gl. nyctēgretos): Plin.
  • orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

    1. oropan, brez
    a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
    b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
    c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

    2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.
  • pedante

    A) agg. slabš. pedanten, dlakocepsko vesten, pretirano natančen

    B) m, f

    1. slabš. pedant, natančnež; dlakocepec, pikolovec

    2. slabš. slep posnemovalec (klasikov)
  • quinze-vingts [kɛ̃zvɛ̃] masculin slep oskrbovanec v zavodu za slepe Quinze-Vingts v Parizu
  • realitätsblind slep za realnost/za realna razmerja, brez čuta za realnost
  • red-blind [rédblaind] pridevnik
    slep za rdečo barvo
  • sand-blind [sǽndblaind] pridevnik
    arhaično slaboviden, deloma slep
  • slijèpjeti -pīm (ijek.), slépeti -pīm (ek.) slepeti, postajati slep: kako koji slijepi, sve gore gudi
  • snow-blind [snóublaind] pridevnik
    oslepljen, slep od bleščečega se snega
  • starblind [stá:blaind] pridevnik
    na pol slep
  • stock-blind [stɔ́kblaind] pridevnik
    popolnoma slep
  • stockblind čisto slep
  • stone-blind [stóunblaind] pridevnik
    popolnoma slep