Franja

Zadetki iskanja

  • solníca (u̯n) ž
    1. slanik, solnjača, stona posuda za so
    2. slana voda
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

    armes féminin pluriel blanches hladno orožje
    bal masculin blanc dekliški ples
    bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
    coupe féminin blanche poseka
    gelée féminin blanche ivje, slana
    mal masculin blanc zanohtnica
    mariage masculin blanc navidezen zakon
    nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
    pain masculin blanc bel kruh
    viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
    vin masculin blanc belo vino
    vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
    voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
    blanc comme neige snežno bel, čist
    devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
    dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
    donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
    marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
    mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
    montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte
  • brbončica samostalnik
    1. ponavadi v množini (del telesa) ▸ papilla
    brbončice na jeziku ▸ papillák a nyelven
    Povezane iztočnice: okušalna brbončica

    2. ponavadi v množini (o okusu) ▸ ízlelőbimbó
    razvajene brbončice ▸ elkényeztetett ízlelőbimbók
    razvajanje brbončic ▸ ízlelőbimbó kényeztetése
    zadovoljiti brbončice ▸ ízlelőbimbókat kielégít
    dražiti brbončice ▸ ízlelőbimbó ingerlése
    občutljive brbončice ▸ érzékeny ízlelőbimbók
    Hrano za razvajanje brbončic pripravljajo izkušeni kuharji iz Tajske. ▸ Az ízlelőbimbókat kényeztető ételeket tapasztalt thaiföldi szakács készíti.
    Pečenica s kislim zeljem je v glavnem zadovoljila brbončice, le malce preveč slana je bila. ▸ A savanyú káposztával tálalt sült kolbász nagyjából kielégítette az ízlelőbimbókat, csak egy kicsit túl sós volt.
  • brinare

    A) v. intr. impers. (pres. brina) padati, pasti (slana):
    è brinato padla je slana

    B) v. tr.

    1. pokriti s slano:
    il freddo ha brinato la campagna mraz je prekril polja s slano

    2. ohladiti, dati na led (kozarec)

    3. pren. obeliti:
    brinare i capelli obeliti lase
  • corsé, e [kɔrse] adjectif krepek, močan; obilen; figuré, familier sočen, popran

    sauce féminin très corsée zelo začinjena omaka
    histoire féminin corsée slana, poprana, pikantna zgodba
  • depresija samostalnik
    1. (bolezen) ▸ depresszió
    občutek depresije ▸ depresszió érzése
    premagovanje depresije ▸ depresszió legyőzése
    napad depresijekontrastivno zanimivo rátör a depresszió
    povzročati depresijo ▸ depressziót okoz
    blaga depresija ▸ enyhe depresszió
    zimska depresija ▸ téli depresszió
    kronična depresija ▸ krónikus depresszió
    zapasti v depresijo ▸ depresszióba zuhan
    nagnjen k depresiji ▸ depresszióra hajlamos
    pasti v depresijo ▸ depresszióba süllyed
    znak depresije ▸ depresszió tünete
    zdravljenje depresije ▸ depresszió kezelése
    huda depresija ▸ súlyos depresszió
    zdravilo proti depresiji ▸ depresszió elleni gyógyszer
    nagnjenost k depresiji ▸ depresszióra való hajlam
    pahniti človeka v depresijo ▸ depresszióba taszítja az embert
    Povezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

    2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangás
    gospodarska depresija ▸ gazdasági depresszió, gazdasági pangás
    depresija na borzikontrastivno zanimivo tőzsdei zuhanás
    obdobje ekonomske depresije ▸ gazdasági pangás időszaka
    Povezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

    3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföld
    šotska depresija ▸ tőzeges mélyföld
    slana depresija ▸ sós depresszió
    kraška depresija ▸ karszti depresszió
    ležati v depresiji ▸ depresszióban fekszik, depressziót foglal el
    Mrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
    Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
    Povezane iztočnice: Katarska depresija

    4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]
    tropska depresija ▸ trópusi depresszió
    atmosferska depresija ▸ légköri depresszió
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • escarchar pokriti s slano; kandirati

    escarcha slana je, slana pada
  • fretum -ī, n, redkeje (klas. le v abl. sg.) fretus -ūs, m (pravzaprav „morsko kipenje“; gl. tudi ferveō)

    1. preliv, prekop, morska ožina: salis fretus Luc. ap. Non., inter Italiam et Siciliam qui est fretus Varr., Kom., fr. Siciliae C. ali Siculum, Siciliense Ci., fretorum angustiae Ci., tamquam in fretu, perangusto fretu Ci., angusto fretu Lucr., venerisne ad fretum (pri Gibraltarju) per Mauretaniam Ci., fretum nostri maris et Oceani S., ab … freto Oceani Herculisque columnis L., fretum Hesperium O. (= Herculis columnae), fretum Siculique angusta Pelori (ἓν δὶα δυοῖν) O., fretum Minyae puppe secabant O. Helespont; occ. Sicilski preliv, Sicilska morska ožina: Suet., Fl., freto ad Messanam transire Ci. cum ab Italia freto diiunctus esses Ci., a freto naves erant exspectandae C., actus cum freto Neptunius dux fugit H.

    2. pesn. sinekdoha morje, morski valovi, kipenje (zagon) morskih valov: faventem per fretum Naev. ap. Non., fretum Euxinum, Libycum O., fretum de totā flumina terrā accipit O., freto deductas mare carinas vidit O., torrens (bučeče) fretum Iust.; pogosto v pl.: in freta dum fluvii current V., libertina, fretis acrior Hadriae H., pastor cum traheret per freta navibus Idaeis Helenen H., te unda fretis tulit aestuosis H., tum freta diffudit (deus) O., bella gerunt venti fretaque indignantia miscent O., medioque e vulnere saxi exsiluisse fretum O. slana voda, slani studenec v atenskem Erehteju (po drugih ferum (= konj)).

    3. metaf.
    a) nebesni svod, oblok: pulvis … omnem pervolat caeli fretum Enn. ap. Non.
    b) tek: fretus anni, freta anni Lucr.

    4. pren. kipenje, vretje, vrenje: aetatis freta Lucr. ali fretum adulescentiae Fl. = vrela kri (glava), invidiae atque acerbitatis fretum effervescit Gell.
  • garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

    garde impériale cesarska garda
    garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
    garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
    de garde na straži, v službi
    en garde (militaire) pripravljen za borbo
    relève féminin de la garde izmena straže
    la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
    corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
    plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
    la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
    chien masculin de garde pes čuvaj
    garde de l'épée ščitek pri meču
    gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
    avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
    je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
    augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
    déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
    être de garde biti na straži
    être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
    être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
    prendre la garde prevzeti stražo
    monter la garde biti na straži
    relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo
  • gelée [žəle] féminin mraz, zmrzal, zmrzovanje, zmrzlina; pozeba; strjenka, (sadni) želé; (= gelée de viande) žolca, zdriz

    gelée blanche slana
    gelée matinale, nocturne jutranji, nočni mraz
    gelée de pomme jabolčni žele
    gelée tardive pozni mraz (v aprilu, maju)
    ravages masculin pluriel de la gelée zaradi mraza, pozebe nastala škoda
    temps masculin de gelée mrzlo vreme
  • geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

    le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
    il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
    les vignes ont gelé trte so pozeble
    j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
    il a gelé blanc slana je padla
    le fleuve est gelé reka je zamrznjena
    mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
    ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
    on gèle ici zmrzujemo tu
    se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
    on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
    être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
    il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile
  • griller [grije] verbe transitif, verbe intransitif peči (se) na žaru, pražiti; (o)žgati, prežgati; peči se na soncu; zamrežiti, zapreti; familier kaditi (cigareto); sežgati (na grmadi)

    griller du café pražiti kavo
    griller d'impatience dans sa peau goreti, skoprneti od nestrpnosti
    je grille de le voir komaj čakam, da ga vidim
    la gelée a grillé les bourgeons slana je oparila, požgala popke, brstje
  • helada ženski spol mraz, zmrzal

    helada blanca slana
    caen heladas zmrzuje
  • Hypanis -is, m (Ὕπανις) Hípanis, reka v Sarmatiji (današnji južni Rusiji), v spodnjem toku slana (zdaj Bug): Ci., V., O., Pr., Plin., Val. Fl., Stat.
  • kopel1 [é] ženski spol (-i …) das Bad, das Vollbad; -bad (v kadi Wannenbad, nožna Fußbad, sedeča Sitzbad, Halbbad, blatna Schlickbad, Schlammbad, ilovnata Lehmbad, izmenična Wechselbad, kamilična Kamillenbad, kisikova Sauerstoffbad, s senenim drobirjem Heublumenbad, v milnici Seifenbad, v zdravilnem blatu Schlammbad, masažna Masagebad, oljna Ölbad, otrobna Kleiebad, parna Dampfbad, peneča se Schaumbad, peščena Sandbad, pregrevalna Überwärmungsbad, slana Salzbad, Solbad, topla Warmbad, vodna Wasserbad, zdravilna Heilbad, zeliščna Kräuterbad, zračna Luftbad)
    turška kopel türkisches Bad
    zdravljenje s kopelmi die Badekur
    zdravljenje s parnimi kopelmi die Dampfkur
  • kopél bain moški spol ; établissement moški spol de bains, station ženski spol thermale

    blatna kopel bain de boue
    nožna kopel bain de pieds
    parna kopel bain de vapeur
    peščena kopel bain de sable
    pršna kopel douche ženski spol
    razvijalna kopel bain révélateur
    sedežna kopel bain de siège
    slana kopel bain d'eau salée
    svetlobna kopel bain de lumière
    turška kopel bains turcs
    zdravilna kopel bain curatif (ali médicinal)
    zračna kopel bain d'air
    žveplena kopel bain sulfureux
  • kópel baño m

    blatna (mineralna, morska, nožna, parna, pršna) kopel baño de fango ali de lodo (de aguas minerales, de pies ali med pediluvio m, de vapor, ducha f)
    sončna (turška, zračna, slana, svetlobna, topla, žveplena) kopel baño m de sol (turco, de aire, salino, de luz, caliente, sulfuroso)
    potilna kopel baño de vapor; estufa f seca
  • matinal, e, aux [-tinal, no] adjectif jutranji, zgoden, ran

    étoile féminin matinale jutranja zvezda, daníca
    gelée féminin matinale ponočna slana
    heure féminin matinale jutranja ura
    toilette féminin matinale jutranja toaleta
    être matinal zgodaj vstajati