Franja

şubrezí -ésc vr. (o)slabeti

swoon [swu:n]

1. samostalnik
omedlevica, nezavest

she went off in a swoon padla je v nezavest

2. neprehodni glagol (često swoon away)
onesvestiti se, omedleti (for, with od, zaradi)
poetično (tudi swoon down) počasi se izgubljati, izginjati, slabeti, ponehavati; spuščati se (to, into do, v)

tābēscō -ere, tābuī (incoh. k tabeō)

1. razkrojiti (razkrajati) se, razpasti (razpadati) (se), propasti (propasati), giniti (ginevati), (s)hirati, (z)gniti, (s)trohneti, (s)tajati se, (s)taliti se, (s)topiti se, (s)kopneti, starejše raztvoriti (raztvarjati) se: Ca., Col., Plin., Val. Max., Mart., Aur. idr., frigoribus durescit umor et idem tabescit calore Ci., tabuerant cerae O., cera tabescens Lucr., sol nives radiis tabescere cogit Lucr., congestae saeculis tabuerunt nives Sen. ph., corpus taetro tabescat odore Lucr., vena omnis, quae noxia est, aut adusta tabescit, aut manu eximitur Cels., nonne vides, quaecumque calore corpora tabescunt, in parva animalia verti? O., tabescenda viscera Lact., maesta neque assiduo tabescere lumina fletu cessarent Cat., omnia paulatim tabescere Lucr.; metaf. giniti (ginevati), izginiti (izginjati), poiti (pohajati), (o)slabeti, miniti (minevati): crescere itemque dies licet et tabescere noctes Lucr. (prim. pren.: quasi nix tabescit dies Pl.), nolite pati regnum Numidiae … tabescere S. da pogine, da propade, bisque tuum deciens non toto tabuit anno Mart. (o imetju).

2. metaf. (o človeku in njegovem srcu) giniti (ginevati), (s)hirati, izhirati, (z)medleti, (o)slabeti, (s)hujšati, (s)koprneti, propasti (propadati), (z)gristi se: morbo, desiderio, molestiis Ci., dolore Ter., Ci., luctibus, curis O., ego maerore maceror et tabesco miser Pl., aeterno tabescere luctu Lucr., otio Ci., nobis in hac calamitate tabescendum est Ci. moramo poginiti, moramo propasti, adeo atroci tabuimus fame, ut … Amm.; tudi: desiderio tabuit Gell.; poseb. giniti, umirati; od zavisti: quod aliena capella gerat distentius uber, tabescat H.; od ljubezenske žalosti, bolečine: ecquem qui sic tabuerit meministis? O., tabuit (sc. Clytie) ex illo O. je skoprnela po njem, je shirala zaradi njega, Hypsipyle ut semel Haemonio tabuit hospitio (= hospite) Pr. se je zaljubila v … ; poseb. kot zakletev ali želja tabescas da bi segnil!, da bi te crka zalezla!, da bi (ja) crknil!, crkni!: tabescas utinam, Sabelle, belle! Mart.

tòpiti -īm
I.
1. topiti: topiti mast, rudu, metal, vosak
2. namakati: voda topi polja; rijeka mi topi livade; kiša topi suhu zemlju
II. topiti se
1. topiti se: snijeg se topi; topiti se u suzama, od miline
2. slabeti, hujšati: rumen je u licu, ali bih rekao da mrša, topi se nekako
3. potapljati se: ko se topi, za slamku se hvata

torpēscō -ere, torpuī (incoh. k torpēre)

1. otrpniti (otrpevati), (o)dreveneti, otrde(va)ti, posta(ja)ti tog, posta(ja)ti neokreten (negiben), premreti (premirati), omagati (omagovati), (o)mrtveti, (o)slabeti, (o)kameneti, (o)kamneti, (o)krepeneti, skrepene(va)ti, (o)hrometi itd.: torpuerat lingua metu O., torpuerant dolore genae O., scorpiones visā eā (sc. lychnide) torpescunt Plin.

2. metaf. poleniti se, posta(ja)ti mlahav, posta(ja)ti nedejaven, posta(ja)ti medel, omlahniti, (o)dreveneti, otope(va)ti, (o)dreveneti, (o)slabeti, (o)hrometi, popustiti (popuščati), (o)veneti itd.: ingenium incultu aut socordiā torpescere sinunt S., desidiā torpescere T., quid tot dextrae? torpescentne in amentiā illā? L., ne per otium torpescerent manus aut animus S., illae (sc. margaritae) senectā pugisque torpescunt Plin.

úditi -īm
1. hrepeneti: uditi za kim, za čim
2. hirati, slabeti: još od prošle jeseni majka udi, vene, gubi se

waste² [wéist]

1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati

to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar

2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)

he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi

weaken [wi:kn] prehodni glagol
(o)slabiti, napraviti slabotnega
figurativno odvzeti moč; razredčiti (pijače)
neprehodni glagol
(o)slabeti, postati mlahav; popustiti; zmanjšati se

my illness has weakened me bolezen me je oslabila

zurücksetzen postaviti nazaj, Pflanzen, ein Kind auf einen Stuhl: posaditi nazaj; einen Zaun usw.: umakniti; ein Auto: zapeljati nazaj, umakniti; Zweige: Agronomie und Gartenbau prikrajšati, skrajšati; figurativ zapostavljati, zanemariti, pripisovati manjši pomen; intransitiv Geweih: slabeti

выдыхаться, выдохнуться izgubljati duh, razdišati se; (pren.) izgubljati moč, slabeti

вянуть veniti; (pren.) slabeti;
он так врёт, что уши вянут tako gobezda, da ušesa bole

гаснуть ugašati; (pren.) pojemati, slabeti

дрябнуть (gov.) veneti, slabeti

изнемогать, изнемочь pešati, izgubljati moči, omagati, (o)slabeti, onemoči;
и. от жажды medleti od žeje;
и под тяжестью omagati pod težo

исходить, изойти iti h koncu, poiti; pojemati; (o)slabeti;
и. кровью (iz)krvaveti;
и. слезами v solzah se topiti

истощиться (o)slabeti, izčrpati se

никнуть veneti; (pren.) slabeti;
н. головой sklanjati glavo

ослабевать, ослабеть/ослабнуть (o)slabeti; (pren.) popuščati, popustiti

притупляться, притупиться top postajati, otopeti, (s)krhati se; (pren.) (o)slabeti;
глаза притупились oči so oslabele

размякать, размякнуть (o)mehčati se; (pren.) (o)slabeti