discutable [-kütabl] adjectif o čemer se da razpravljati; sporen; kritike, graje vreden; slab
affirmation féminin discutable sporna trditev
c'est d'un goût discutable to je spornega, slabega okusa
Zadetki iskanja
- disserviceable [dissə́:visəbl] pridevnik (disserviceably prislov)
škodljiv, slab - downfallen [dáunfɔ:lən] pridevnik
propadel; slab, betežen - dreadful [drédful]
1. pridevnik (dreadfully prislov)
strašen, grozen; neprijeten, slab; vzvišen
2. samostalnik
penny dreadful cenen, razburljiv roman, srhljivka - drôben -bna -o i drobán drobna -o, komp. drobnejši
1. sitan, droban: droben cvet, predmet; -o blago
sitna roba, galanterija; droben ko makovo zrno
2. nježan (než-): -a deklica
3. slab: droben otrok
4. droban: droben pesek, dogodek
5. prodajati na -o
prodavati na malo; trgovina na -o; šalj. on se ženi na -o
ima ljubavne odnose sa više žena, djevojaka (dev-) - drossy [drɔ́si] pridevnik
žlindrast; odpaden, slab, zanič
figurativno umazan - effeminō -āre -āvī -ātum (ex in fēmina)
1. docela poženščiti: effeminarunt autem eum (aëra) Iunonique tribuerunt Ci. so pripisali ženski spol.
2. pren. pomehkužiti, razvaditi (razvajati): Q., virum Ci., vox stupris effeminata Ci., quae ad effeminandos animos pertinent, important C., ea re homines effeminari arbitrantur C., pecunia corpus animumque virilem effeminat S. Pogosto adj. pt. pf. effēminātus 3, adv. -ē, babji, ženski, mehek, mehkužen, slab: Val. Max., Plin., Sen. ph., Iust., Tert., homo, opinio Ci., corpora L., ne quid effeminatum et ne quid durum sit Ci., effeminatissimus languor Ci. ep., lectio, musice, sexus Q.; subst. masc.: effeminato servire Ci. mehkužnežu. - encalmado pojemajoč (veter); medel, slab (borza)
- ēnervis -e (ē in nervus) slab, onemogel, medel, mlahav: Val. Max., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Q., Plin. iun., orator T.
- exiguus 3, adv. -ē (ex in agere; prim. ambiguus) „skopo odtehtan“, „natanko umerjen“, od tod
1. ozek, tesen, skop = pičel: toga H., exigue sumptum praebere Ter., exigue et exiliter ad calculos revocare amicitiam Ci., exigue dierum habere triginta frumentum C. komaj za 30 dni.
2. (krajevno) tesen, majhen: fines, pars terrae Ci., castra, civitas C., aedificia Hirt., locus, sedes, rus, urbs, pars montis V., casa O., vicenariam exiguiorem faciunt Front.; subst. exiguum -ī, n majhnost, majhen del: campi, spatii L.; occ. majhen = majcen, kratek, droben, šibek: cor Ci., corpus N., H., femur H. suho, umbra H., mus V., Calvus O.
3. (po količini) majhen, neznaten, malo česa: exiguus numerus oratorum, non exigua pars populi, exiguae copiae amicorum Ci., exiguis copiis dimicare N., exigere humor, pulvis V., census H., haustus O., exiguior aqua Ulp. (Dig.), aridum si dabis, exiguius dato Col., de fratrum populo exiguissima pars restat O., legatum exiguius Paul. (Dig.), exiguissima legata Plin. iun.; subst. neutr. = malenkost, malo: exiguum naturalis vigoris L., aquae O., tritici Cu., mellis Plin., salutis Sil., exiguo adsueta iuventus V. zmernosti (na)vajena, exiguum tument vela Lucan., exiguum sapio Plin. iun.
4. (časovno) kratek: tempus, vita, vitae curriculum, dies (rok) Ci. exigua pars aestatis C., exigua nox V., requies O.; subst. neutr. = malo časa, nekoliko časa: exiguum contingis amanti O., exiguo post obitum eius Plin. (za) malo časa po … , exiguum dormire, exiguum temporis Plin. iun.
5. (po kakovosti) majhen, neznaten, skop = skromen, nepomemben, slab(oten): fructus, ingenium, laus Ci., pabulatio, facultates C., vires, ignis, solacia V., vox V., Q., Suet. slaboten, tenek, exiguior vox Ulp. (Dig.), exiguus sonus, exiguum conamen, exiguae dapes O., elegi H., materia Ph., genus exiguius, nummi exiguiores Ulp. (Dig.); z gen.: exiguus animi Cl.
Opomba: Komp. exiguior -ius in superl. exiguissimus 3 neklas. - exīlis -e, adv. exīliter (iz *exagslis, *exigslis: exigere)
I.
1. (po obsegu) majhen: Padus Mel., exilior (Nilus) Plin. iun., exiles moduli Front.
2. (po dolgosti) kratek: via O.
3. (po kakovosti) medel, tenek, šibak, suh, mršav, slab: quod mancus, miser est, exilis Luc. fr., exile bovis cor Ci., aliae pecudis iecur … plenum est, aliae … exile Ci., homo exilis cruribus V., exile femur H., artus, membra, digiti O., ramus Suet., equus Front.
4. (po številu) majhen, maloštevilen: legiones Ci. ep.
5. (po količini) malo česa: aqua Amm.
— II. pren.
1. boren, reven, siromašen, neznaten, nevažen: domus H., domus exilis Plutonia H., solum Ci., ali ager Col. pusta, nerodna zemlja, emptos plausus exīlis excitare Ci., exilis hereditas Plin. iun., argumenta Gell., o osebi: Plin. iun.
2. (o govoru, spisu, govorniku) medel, brez jedra, suhoparen: oratio, genus sermonis, liber Ci., exiles res N., annales exiliter scripti Ci., exiliter disputare de … Ci., oratores pro pressis exiles Q.; toda: dicam … exilius de posteriore Varr.; subst. neutr. pl.: et tumida et exilia Q.
3. slab(oten), medel = medlo svetleč, medlo sveteč (se): vox Q. tenek, arcūs (mavrice) meridie exiles Plin., sidera Plin. iun.
4. z gen. = prost česa, brez česa: omnium me exilem … fecit aegritudinum Pl. - faible [fɛbl] adjectif slaboten, slab, šibek, medel; nebogljen, slabotnega značaja; preveč prizanesljiv (avec z); nepomemben, premajhen; masculin slabič, slabotnež; šibka stran (mesto), boleča točka, slabost
faible d'esprit slaboumnež
le faible du livre šibka stran (slabost) knjige
faible rendement masculin slaba storilnost
café masculin faible nemočna kava
esprit masculin faible topoglavec, bebec
les économiquement faibles premoženjsko šibke osebe
pays masculin faible šibka država (brez sredstev, brez obrambe)
point masculin faible de quelqu'un, quelque chose šibka točka nekoga, nečesa
avoir du faible pour quelque chose imeti nagnjenje do česa
n'avoir qu'une faible idée de quelque chose slabo kaj poznati
éprouver un faible pour une femme, pour le tabac čutiti, imeti nagnjenje do neke ženske, do tobaka
être faible en allemand biti slab v nemščini
être faible de cœur biti bolan na srcu
être, se montrer faible avec quelqu'un hitro popuščati komu - failing1 [féiliŋ] pridevnik (failingly prislov)
nezadosten, slab, neuspešen
failing health slabo zdravje, bolehnost - fatigué, e [fatige] adjectif utrujen; slab, trpeč; obrabljen, ponošen
couleur féminin fatiguée obledela barva
champ masculin fatigué izčrpana njiva
vêtements masculin pluriel fatigués ponošena obleka - faul gnil, Holz, Friede, Ausrede: trhel; (träge) len; (schlecht) slab; Geschäft, Kunde: sumljiv; faul sein eine Sache, Angelegenheit: smrdeti
- feble slaboten, slab
- feeble1 [fí:bl] pridevnik (feebly prislov)
slab, slaboten, šibek; slaboumen; jalov, zanikrn - fessus 3 (nam. *fassus [za fateor!], adj. pt. pf. glag. fatīscere, iz zloženk [npr. dē-fessus]) truden, utrujen, upehan, zdelan, o(b)nemogel, oslabljen, slab(oten):
a) o osebah: Varr., Val. Fl., Iust. idr. f. Iugurtha S., viator H., miles T., fessus valle resedit V., fessus in herbosa posuit sua corpora terra O.; z abl.: f. plorando Ci., fluctibus Ci. ali aequore V. od pomorske vožnje, proelio fessi, milites fessi itineris magnitudine S., f. aetate, aestu, caede, quaerendo V., numina fessa odiis V. sovraštva sita, vulnere, morbis L., Romani fessi itinere et proelio L., f. labore, venatu, malis, senilibus annis O., vivendo Val. Max. ali vitā Plin. življenja sit (naveličan), fessi bello T.; s praep: f. de via Ci., de aestu maris Gell. ab undis V.; po gr. vzoru z gen.: fessi rerum (od težav) V., f. belli viaeque Stat., fessi salutis (od iskanja rešitve) Sil.
b) o živalih: fessi vomere tauri H., f. equus L., elephanti fessi aegritudine Plin.
c) o telesu in njegovih delih, udih: corpora V., O., artūs V., membra, caput O., longā fessum militiā latus H. pectora curis fessa O., f. anima O.
č) metaf. o drugih stvareh in abstr. stvareh: naves V. ali carinae, puppes O. stare, neuporabne, axes O., ali cardines Plin. obrabljene, -i, vela Pr., remi Val. Fl., senectus Lucan., aetas T. ostarelost, cum iam fessa dies Stat. ko se dan že nagiblje k večeru, fessae vires Val. Fl. ali fessae labore vires Amm.; res fessae V., T., Plin. iun. beda, stiska, težave. - fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben
bien fichu dobro narejen
nez masculin fichu smešen nos
un fichu caractère grd, odvraten značaj
mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
fichu comme quatre sous slabo oblečen
quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
santé féminin fichue uničeno zdravje
il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
être fichu de biti sposoben za
il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti - filer [file] verbe transitif presti; snovati (spletko), počasi razviti; vleči (žico); diskretno zasledovati, nadzirati; verbe intransitif gosto teči; popustiti, slab, medel postati; presti (mačka); preteči, miniti (čas); figuré oditi, pobrati jo, popihati jo, izmuzniti se, oddrveti, odhiteti, izginiti
filer de la laine presti volno
filer un câble odviti kabel
filer à l'anglaise oditi brez slovesa, familier izginiti
il file un mauvais coton z njim ni dobro, je zelo bolan
filer doux vdati se, podvreči se, postati ubogljiv
filer doux avec quelqu'un popustiti komu iz strahu
l'argent lui file entre ses doigts on zapravi vse, kar ima
filer le parfait amour uživati popolno srečo v ljubezni
(populaire) file-moi du fric! daj mi denar!
filez! izgubite se! izginite!
ce cheval file bon train ta konj hitro teče
filer comme une flèche teči ko strelica
la lampe file svetilka se kadi