Franja

недоварить ne skuhati do konca

упревать, упреть dobro se (s)kuhati, popolnoma se skuhati; (s)potiti se

beluš samostalnik
(rastlina) ▸ spárga, aszparágusz

butterweich mehak; butterweich kochen skuhati do mehkega

café [kafe] masculin kava; kavarna; rjav kot kava

café arrosé kava z žganjem
café complet kava s pecivom, maslom, džemom
café décaféiné, (familier) déca kava brez kofeina
café filtre filtrirana kava
café glacé ledena kava
café au lait, café crème mlečna kava, kapucinec
café noir, nature črna kava
café en poudre mleta kava
cuiller féminin, service masculin, tasse féminin à café kavina žlička, servis, skodelica
garçon masculin de café natakar (v kavarni)
grain masculin, marc masculin de café kavino zrno, gošča
plantation féminin de café nasad, plantaža kavovcev
tasse féminin de café skodelica kave
c'est un peu fort de café (populaire) to je težka stvar, to je pretirano, nesramno, to je precéj kosmat dovtip
brûler, griller, terréfier du café pražiti kavo
faire du café skuhati kavo
inviter quelqu'un à prendre le café koga na kavo povabiti
moudre le café mleti kavo
prendre, boire du café piti kavo

caffè

A) m

1. bot. kavovec (Coffea arabica)

2. kava:
caffè macinato mleta kava
fare, preparare il caffè skuhati kavo
caffè nero črna kava
caffè turco, alla turca turška kava
caffè espresso ekspres kava
caffè lungo, alto dolga kava
caffè ristretto, basso kratka kava
caffè macchiato kava s kancem mleka
caffè corretto kava z žganjem
al caffè pri kavi, po obedu
caffè d'orzo ječmenova kava
caffè di cicoria cikorija

3. kavarna, bar, točilnica:
andare al caffè iti v kavarno
chiacchiere da caffè kavarniške čenče
caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

B) agg. kavne barve:
un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve

combinare

A) v. tr. (pres. combino)

1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

2. kem. spojiti, spajati

3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel

4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi

B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

1. kem. (skupaj) reagirati

2. dogovoriti, dogovarjati se

concoquō -ere -coxī -coctum

1. v mehko (s)kuhati, prekuha(va)ti, razkuha(va)ti, (z)variti: c. (carnem) fervore flammae Acc. fr., odores concocti Lucr., echini, spondyli, mulli perturbati concoctique Sen. ph., c. remedia Macr. z dat. (s čim) sal nitrum sulpuri concoctum Plin.; occ.
a) v sebi prekuh(av)ati = prebaviti (prebavljati): Sen. ph. conchas Ci., cibum Varr., Ci., Cels., cibus facillimus ad concoquendum Ci.; abs.: pulcre c. Cat., etiam si non concoxerim Sen. ph., si (boves) melius concoquunt Col., somno c. Plin., toda mirifice concoquit (brassica) Ca. = pospešuje prebavo; (o stvareh) razkrojiti (razkrajati): sucum alienum … in venenum concoquit (boletus) Plin., terra acceptum humorem concoquens Plin., fenum in se concoquitur Col.; pren. se concoquere razkrajati se = izjedati se, ugonabljati se: ego me et concoquo et macero et defetigo Pl.
b) medic. (o tvorih idr.) narediti se: c. tumida Ca., dura, panos, suppurationes, tusses et duritias Plin., urina non concocta Cels. kalna; tudi abs. ali intrans.: vomicae panique difficile concoquentes Plin. ki se težko godijo.

2. pren.
a) v srcu (duši) prenesti (prenašati) = dobrodušno (ravnodušno, mirno) prenesti (prenašati), mirno nositi, (pre)trpeti: ut eius ista odia (= zavistne besede) non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. ne le da pogoltnem, ampak tudi prebavim, κρίσιν non c. Ci. ep., ut, quem senatorem concoquere civitas vix posset, regem ferret L., sicco ore famem c. Petr., bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo.
b) duševno prebaviti (prebavljati) = α) (dobro) spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti kaj, dodobra naučiti se česa: concoquamus illa; alioquin in memoriam ibunt, non in ingenium Sen. ph., cum multa percurreris, unum excerpe, quod illo die concoquas Sen. ph. β) v duši skuhati kaj = v duši predela(va)ti, natančno (dobro) premisliti (premišljevati), preudariti (preudarjati), izmisliti (izmišljati), izumiti (izumljati): tibi vero, Piso, diu deliberandum et concoquendum est, utrum potius Chaereae … an Manlio … credas Ci., iustitium c. et meditari Ci., omnia clandestina concocta sunt consilia L. so skovani, c. recordationem Q.

cōtto

A) agg.

1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan

2. ožgan

3. pren. izčrpan, onemogel

B) m

1. kar se kuha; kuhana jed

2. opeka; žgana glina

cottura f kuha, kuhanje; pečenje, peka; žganje:
cottura a fuoco lento kuhanje na počasnem ognju
punto di cottura ko je kaj prav kuhano, pečeno
essere di prima cottura hitro se skuhati; pren. hitro se zaljubiti

crudo agg.

1. surov; presen:
carne cruda surovo meso
vino crudo malo fermentirano, nezrelo vino
mattoni crudi surova opeka
ferro crudo nečisto, surovo železo
nudo e crudo hudo reven; pren. neodločen, omahljiv
farne di cotte e di crude pren. hude stvari početi, skuhati

2. oster, surov:
inverno crudo ostra zima

3. pren. oster; osoren; rezek:
parole crude ostre besede

cucinare v. tr. (pres. cucino)

1. kuhati:
cucinare il pranzo, la cena skuhati kosilo, večerjo

2. pren., pog. prirediti; popraviti; pripraviti:
gli cucinarono una bellla sorpresa pripravili so mu lepo presenečenje
cucinare qcn. per le feste koga pošteno zdelati, premlatiti

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

dòkuhati -ām, dòkuvati -ām dokuhati: bolje prekuhati nego ne dokuhati boljše preveč kot premalo skuhati

domō -āre, domuī, domitum (prim. gr. δάμνημι, δαμάω krotim, δμητός, dor. δματός ukročen, δμώς suženj)

1. (u)krotiti, (o)brzdati (živali): Ph., Col., Plin. idr., asinos Varr., beluae domitae Ci., d. pecus S., vitulos V., leones, Lernaeum O., equos stimulo et verbere O., equorum greges, leones et tigres ad mansuetudinem Cu.; pesn. (enalaga): dente premunt domito … frena leonis O., non domito frenos ore momordit equus Tib.; domita mansuetudo Iust. s krotitvijo dosežena; abs.: viam insiste domandi V., domandi peritus magister Sen. ph. vešč krotilec konj, ratio domandi Col.

2. pren. (posamezne osebe ali cele narode in dežele) (u)krotiti, (o)brzdati, premagati, obvladati, ugnati: Busirin, Cycnum O. (evfem.) pobiti, hastā pugnantem O., virgineā (= Dianae) domitus sagittā H., d. iuvenes Pr. (o dekletih), domito saevum prostravit corpore Theseus Cat.; d. Allobroges, gentes, ceteras nationes, domitae sunt a Caesare maximae nationes Ci., ab oceano ad ortum solis omnia d. S., d. Africam H., Eutr., fame domiti Samnites L.; pesn. z raznimi konkretnimi in abstraktnimi obj.: d. fluminis vim L., aequora velo Val. Fl., hiemes Ioniumque, surgentes fluctus Sil., Alpes Sil. prehodne narediti, implexos certo ordine crines Sil., saxa magna vi Sil. ali ferrum Amm. obdel(ov)ati, ulmum vi flexam in burim V. na silo usločiti, terram aratro V. obdelovati, terram (rura Sil.) rastris V. (s)krčiti, extremis domitus cultoribus orbis V. obdelan, d. arbores multa mercede V. ob velikih stroških gojiti, uvas prelo H., sectam de tergore partem ferventibus undis O. do mehkega skuhati, durum Bacchi saporem V. ublažiti, oleum Plin. zgostiti, carnibus gallinaceorum venena serpentium Plin. ali tactu venena Sil. zamoriti; domitas habere libidines Ci., virtus (njihovo junaštvo) omnia domuerat S., d. fera corda V., avidum spiritum (lakomnost), invidiam H., impetūs hominum iracundiasque Plin., horrida verba Tib., somno domitus Tib. premagan od spanca, illos longa domant inopi ieiunia victu O. pokonča, hanc quoque gentem idem fortunae impetus domuit Cu., cibus famem domat, potio sitim Sen. ph. poteši, d. labores ali frigus famemque Sil. boriti se s … , presta(ja)ti, delicta Sil., Cl. pokoriti.

Opomba: Pf. act. (vulg.) tudi domāvī: Porph., pt. pf. domātus: Petr., Vulg.

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

hebra ženski spol nit, sukanec, vlakno

hebra común vrsta španskega tobaka (zavojček)
arroz hebra vrsta španskih cigaret
buscarle a uno la hebra (Am) koga k prepiru dražiti
estar (ser) de buena hebra biti čvrst in krepak
estar en punto de hebra skuhati se, kuhan biti
pegar la hebra zopet navezati pogovor, kramljati

hrenovka samostalnik
1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsliZadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
Povezane iztočnice: hrenovka v testu

2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce