zȃtaja ž
1. skrivnost: bio je pun nekakve -e
2. utaja: poreska zataja
Zadetki iskanja
- секрет m
1. skrivnost; (voj.) skrita opazovalnica, straža;
сказать по секрету povedati zaupno;
секрет Полишинеля javna tajnost;
2. izloček - секретность f skrivnost, zaupnost
- таємни́ця -і ж., tájna -e ž., skrivnóst -i ž., tájnost -i ž.
- таємни́чість -чості ж., skrivnóst -i ž., tájnost -i ž.
- таинство n skrivnost; (cerkv.) zakrament
- тайна f skrivnost
держать в тайне skrivati
покрыто тайной zavito v skrivnostnost - фокус m
1. rokohitrstvo, mojstrija; zapletenost, skrivnost; (pren.) trik; muhavost
2. žarišče; (pren.) središče - Berufsgeheimnis, das, poklicna tajnost, poklicna skrivnost
- Briefgeheimnis, das, pisemska tajnost, pisemska skrivnost
- cantare1
A) v. intr. (pres. canto)
1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu
2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu
3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem
B) v. tr.
1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti
2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati - crack on prehodni glagol
izdati skrivnost - dahinterkommen*, dahinter kommen* ugotoviti, spregledati, razkriti skrivnost
- einweihen posvetiti (in v); zaupati skrivnost; (eröffnen) otvoriti, slavnostno odpreti
- Familiengeheimnis, das, družinska skrivnost
- Geschäftsgeheimnis, das, poslovna skrivnost/tajnost; Offenbarung eines Geschäftsgeheimnisses izdaja poslovne skrivnosti/tajnosti
- Herzensgeheimnis, das, skrivnost srca
- jaser [žaze] verbe intransitif blebetati, klepetati, brbljati, kramljati, opravljati (koga), izblebetati skrivnost; vreščati; populaire moliti
jaser comme une pie (borgne) (familier) govoriti kot iz knjige - sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)
I. (kot jur. t. t.)
1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.
2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –
II.
1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.
2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).
3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –
III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL. - sigilo moški spol pečat; figurativno molčečnost, neprelomna skrivnost
sigilo profesional službena tajnost
sigilo sacramental spovedna tajnost