Franja

private¹ [práivit] pridevnik (privately prislov)
privaten, zaseben, oseben; zadržan; zaupun; nemoten; neuraden, neslužben; tajen, skriven

to be private to s.th. biti poučen o čem, vedeti kaj
private-clothes-man tajni policist v civilu
sleng private eye privatni detektiv
ekonomija private company trgovska družba z neomejeno zavezo
ekonomija private limited company družba z omejeno zavezo
for one's private ear zaupno
in private privatno, zaupno, skrivaj
private means (ali income) dohodek od rente
private parts spolni organi
private hotel penzion
britanska angleščina private soldier navaden vojak
by private bargain pod roko (kupiti, prodati)
politika private bill poslančev osebni predlog
pravno private law osebna pravica
private theatre amatersko gledališče

privy¹ [prívi] pridevnik (privily prislov)
zaseben, oseben, neslužben, privaten; poučen, uveden, vpeljan (to)
skriven, tajen, zaupen

pravno privy to soudeležen pri
britanska angleščina privy council tajni državni svet (sedaj le časten naziv)
britanska angleščina privy councellor član tajnega državnega sveta
britanska angleščina privy seal državni pečat
britanska angleščina Lord Privy Seal čuvar državnega pečata
privy parts spolovila
privy purse denar za kraljeve osebne potrebe

quiet¹ [kwáiət] pridevnik (quietly prislov)
miren, tih; spokojen, zadržan (v vedenju), negiben
figurativno prikrit, skriven (zamera itd.); neupadljiv (obleka, barva)
ekonomija medel, slab, za katerim ni povpraševanja (coffee is quiet)

be quiet! tiho bodi!
tehnično quiet run miren tek
to keep quiet biti miren, molčati (about o)
to keep s.th. quiet prikrivati kaj
as quiet as a mouse tih ko miška

recōndito agg.

1. skrit, skriven

2. pren. skrivnosten, nedoumljiv

recóndito skrit, skriven, tajen

reservado zadržan, rezerviran, diskreten, molčeč; zaupen (pismo); oprezen; skriven, tajen

(quedan) reservados todos los derechos vse pravice pridržane
sitio reservado rezerviran prostor

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

secret [sí:krit]

1. samostalnik
skrivnost, tajnost; skritost, skrivnost
cerkev tiha molitev
množina spolovila, intimni deli telesa

in secret tajno, v tajnosti
the grand secret onstranstvo
the secret of success skrivnost uspeha, ključ k uspehu
it is an open secret to je javna tajnost
to be in the secret biti uveden v skrivnost
to betray a secret izdati tajnost
to keep a secret čuvati tajnost
to keep s.th. a secret nekaj držati v tajnosti
to let s.o. into a secret uvesti koga v skrivnost
to make a secret of s.th. delati skrivnost iz česa

2. pridevnik
tajen, tajinstven; skriven; molčeč, molčav; skrit; intimen, diskreten (del telesa)

secret agent tajni agent
a secret door skrivna vrata
secret society tajno društvo
to keep s.th. secret držati kaj v tajnosti

secret, éte [səkrɛ, t] adjectif tajen, skriven, skrit

agent masculin secret tajni agent
fonds masculin pluriel secrets tajni fondi
homme masculin secret vase zaprt, molčeč človek
négociations féminin pluriel secrètes tajna pogajanja
police féminin secrète, La secrète tajna policija (v civilu)
renseignements masculin pluriel secrets tajne, zaupne informacije
vie féminin secrète intimno in skrito življenje
services masculin pluriel secrets tajna (obveščevalna) služba
garder, tenir une chose secrète prikrivati neko stvar
tenir secret držati v tajnosti

secrét

I. -e n skrivnost

II. -ă (-ţi, -te) adj. skriven, skrit, tajen

sēcrētārium -iī, n (sēcrētus, gl. sē-cernō) skriven, samoten kraj: avibus haec secretaria uti[n]quam magis congrueri[n]t, merulis et lusciniis et oloribus AP., illi etiam ignes, qui terrae secretariis continentur, praetereuntes aquas vaporant et produnt longinquitatem flammae AP.; occ. skrivna sodna zasliševalnica: LACT., COD. I., COD. TH.; (v cerkvi) zbornica za duhovnike, nekakšna zakristíja, žágrad: PAUL. NOL.; metaf. notranje svetišče, najsvetejše: mentis AUG.

secreto tajen, skriven, skrit

bolsillo secreto (fig) žepnina
policía secreta tajna policija
agente de la policía secreta detektiv, tajni policist
puerta secreta tajna vrata
sociedad secreta tajno društvo

segreto

A) agg.

1. skriven

2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno

3. zaupen

4. pren. bližnji, intimen

5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik

6. knjižno skrit, odročen

B) m

1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost

2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha

4. skrivni mehanizem

5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v

sigiloso molčeč, skriven, skrivnosten

skrít -a -o skriven, sakriven, prikriven, potajan

skrôvan -vna -o skriven, skrit: -a sila, staza; -o slovo skrivna črka

sly [slái] pridevnik (slyly prislov)
zvit, prebrisan, lokav, pretkan; potuhnjen; tajen, skriven; prikrito navihan, vražji, razposajen

on (by) the sly za hrbtom, od zad, skrivaj
he is a sly dog figurativno on je pravi lisjak

sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
plazeč se, prihuljen
figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)

I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov

sodālicius 3 (sodālis)

1. tovariški, tovarišijski, prijateljski, družniški: Iust., Amm., iure sodalicii qui mihi iunctus erat O.

2. (v negativnem pomenu) skriven, tajen: collegia sodalicia Dig. Od tod subst. sodālicium -iī, n

1. tovarištvo, tovarišija, druščina, klapa, družno občevanje s kom, prijateljska zveza, prijateljstvo, pobratimstvo: Val. Max. idr., fraternum vere dulce sodalicium Cat., adulterorum sodalicia Sen. ph. tovarištvo, občevanje s prešuštniki, sodalicii iure sacramento quodam nexi Iust.

2. družna pojedina, skupni obed, večerna zabava kake (z)družbe: venit in aedes quasdam in quibus sodalicium erat eodem die futurum Corn.

3. (v negativnem pomenu) skrivna (z)družba, tajna z(a)veza, skrivno zavezništvo: lex Licinia, quae est de sodaliciis Ci., in hoc sodaliciorum tribuario crimine Ci. pri tem očitku, da so bile tribus (tribue) podkupljene po skrivnih spletkah, Mariana sodalicia Plin.