Franja

iškòpiti ìškopīm vse po vrsti skopiti

amputō -āre -āvi -ātum (ambi in putāre)

1. agr. nekoristne in škodljive dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, obrez(ov)ati, prirez(ov)ati, (o)trebiti (naspr. immittere): circumcidat, amputet Ci obreži (vse), odreži (nekoristne in škodljive dele), a. vitem ferro Ci., inutiles falce ramos H., proximas viti radices Q., cacumen (ulmi) Plin., gemmas post triennium a matre Col.; pren.: ramos a. miseriarum Ci.

2. telesne dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, odvze(ma)ti (posebno medic.: membra, pedes, manus auresque, manum gladio, ferro crus, pedes securibus Cu., ex ipso vertice capillos Plin. iun., aurem alicuius T., caput T., Suet., manūs Sen. ph., Suet., humeros trunco tenus, ossa Sen. tr., exoletos Sen. rh. skopiti; z ugrizom odvzeti, odgrizniti: caudam, testes Plin.; pren.: in rei publ. corpore... quidquid est pestiferum, a. Ci., scabiem Col.; pesn. pren. (o mrazu): fractos asper rigor amputat artus Sil.

3. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: sententiarum circumcidere et amputare multitudinem Ci., longa colloquia Sen. tr., legionum numerum T., infracta et amputata loqui Ci. pretrgano in nepovezano govoriti, populi pars amputatur Ci. je prikrajšan.

excīdō² -ere -cīdī -cīsum (ex in caedere)

1. izseka(va)ti, odseka(va)ti, poseka(va)ti, izreza(va)ti: excisa est arbor, non evulsa Ci. ep., omnibus arboribus longe lateque … excisis C., excisā trabe bipenni V., excidere radicem, caput Plin., os, testiculum Cels., genitalia Sen. ph., virilitatem Q., se O., ali aliquem Mart., Icti. skopiti, partum mulieri Dig., excisa saxa Sen. ph. Od kod? pesn. z abl.: columnas rupibus V. stebre iz skal izklesati; v prozi: lapides e terra Ci. kamenje lomiti.

2. izsekati = izvotliti, izdolbsti, prebiti, predreti: saxum penitus excisum Ci., excidere portas C. prebiti, latus rupis in antrum excisum V., excidere stagnum in petra Col., vias inter montes Plin., excisi obelisci Plin., excidere montem Suet.; occ. excisa pelta O. od obeh strani zarezan ščit (Amazonk).

3. pren. docela porušiti, razrušiti, razdejati, pokončati, opustošiti: Carthaginem, Numantiam Ci., qui domos inimicorum suorum oppugnavit, excidit, incendit Ci., urbs excisa Ci., V., excisā Troiā V., oppida excisa S., murus excisus H., excidere moenia Fl., Germaniam, agros Vell.; z osebnim obj. = pogubiti, ugonobiti, docela poraziti: exercitum, gentem Teutonum Vell., Sugambros T.; z abstraktnim obj. = iztrebiti, uničiti, zatreti (zatirati): illud tristissimum tempus … ex animo Ci., vitium irae H., iram animis Sen. ph., iram penitus Lact., terrores rei publicae Vell., causas bellorum, multorum statūs T.; pren. iztrebiti = izbrisati: aliquem e numero civium Plin. iun.

merjásec (-sca) m

1. zool. maiale:
merjasec in svinja il maiale e la scrofa
divji merjasec cinghiale (Sus scropha)
skopiti merjasca castrare il maiale

2. vulg. lussurioso; violento

3. nareč. agr. (obračalni plug) aratro a doppio vomere

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

skópljati (-am) imperf. glej skopiti | skopljati

virilidad ženski spol moškost, moštvo, možatost, moška doba; figurativno moško spolovilo; moč

quitar la virilidad (a) komu moškost vzeti, skopiti

κόπτω [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. – Obl. fut. κόψω, aor. ἔκοψα, pf. κέκοφα, pass. pf. κέκομμαι, aor. ἐκόπην, fut. κοπήσομαι, fut. 3 κεκόψομαι, ep. pf. act. κέκοπα]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, kóljem βοῦς, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam κεφαλήν, sekam δένδρα, pustošim χώραν, κόπτων καὶ καίων požigajoč in pustošeč; razbijam, raztolčem γέρρα, poškodujem (ladje). 2. kujem δεσμούς, νόμισμα. 3. trkam, potrkam τὴν θύραν. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar).

выкладывать, выложить izkladati, iztožiti; (pren.) povedati;
в. дёрном z rušo oblagati;
в. камнями tlakovati;
в. барана skopiti ovna

класть, положить polagati, položiti; vlagati, vložiti; (pren.) razporejati, računati; določati (ceno);
к. земные поклоны globoko se priklanjati (med molitvijo);
к. пятно на кого sramotiti, omadeževati koga;
к. в рот кому nadrobno pojasnjevati komu;
к. печать zaznamovati;
к. клеймо žigosati;
к. яйца leči jajca;
к. дровй в поленницу zlagati drva v skladanico;
к. жеребца skopiti (rezati) žrebca;
во что кладёшь лошадь? na koliko ceniš konja?;
кладём на это пять рублей za to ponujamo pet rubljev;
к. на музыку uglasbitl;
к. под сукно pustiti ležati, ne rešiti;
к. зубы на полку ne imeti kaj jesti