gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje
du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)
Zadetki iskanja
- govno samostalnik
1. (o organski snovi; iztrebki) ▸ gané, ganaj, ganéjslonje govno ▸ elefántganékravje govno ▸ tehénganéjposušeno govno ▸ szárított ganéjkonjsko govno ▸ lóganéVeter je prinesel rahel vonj po katranu in govnu. ▸ A szél kátrány és ganéj szagát hozta el.
2. neformalno, izraža negativen odnos (o slabih, nemoralnih dejanjih) ▸ gané, szarság
Kaj res ne vidimo, da nam prodajajo govno, kamor koli se ozremo? ▸ Vajon valóban nem látjuk, hogy bármerre nézünk, ganét árulnak?
Hej, zabavljač, prosim, odnehaj s svojim nacističnim govnom! ▸ Hé, mulatós, kérlek, hagyd abba a náci szarságaidat!
3. neformalno, izraža negativen odnos (slaba, nezavidljiva situacija ali stanje) ▸ gané, szarpotegniti iz govna ▸ kihúzza a szarbólUnija tone v čedalje globlje govno. ▸ Az unió egyre mélyebbre süllyed a ganéban.
Če se izkoplje živ iz tega govna, mu ne bo nikoli oprostil. ▸ Ha élve kihúzza magát ebből a szarból, sosem bocsátja meg neki.
4. neformalno, izraža negativen odnos (ničvredna, izprijena oseba) ▸ szarházi, mocsok, szar, ganézmerjati z govnom ▸ kontrastivno zanimivo leszarozza"Drži gobec, ti govno!" ▸ „Tartsd a pofádat, te mocsok!”
Preklinja zdravnike, da veterane obravnavajo kot govno. ▸ Átkozza az orvosokat, amiért szarul bánnak a veteránokkal.
Policist ni leno govno, ki samo piše ure in čaka na penzijo. ▸ A rendőr nem egy lusta szarházi, aki csak írja az óráit és várja a nyugdíját. - govorn|i [ô] (-a, -o) gesprochen; Sprech-, Sprach- (organ das Sprechorgan, cev das Sprachrohr, motnja die Sprachstörung, napaka der Sprachfehler, Sprechfehler, naprava die Sprechanlage, situacija die Sprechsituation, spretnost die Sprachfertigkeit, tehnika die Sprechtechnik, vaja die Sprechübung, vzgoja die Sprecherziehung, dejanje der Sprechakt, anatomija središče/center das Sprachzentrum)
govorno moten sprachgestört
govorno motena oseba der / die Sprachbehinderte
govorno spreten zungenfertig - humoreska samostalnik
1. književnost (šaljivo literarno delo) ▸ humoreszkkratka humoreska ▸ rövid humoreszkNajveč uspeha je doživel s kratkimi humoreskami in satirami. ▸ A rövid humoreszkekkel és szatírákkal aratta a legnagyobb sikert.natečaj za humoresko ▸ humoreszkpályázatpisec humoreske ▸ humoreszkíróavtor humoreske ▸ humoreszk szerzőjezbirka humoresk ▸ humoreszkgyűjtemény
2. glasba (vrsta skladbe) ▸ humoreszk
Nekaj tednov pred božičem je bil zelo presenečen, ko je dobil posnetek humoreske za violino in klavir. ▸ Néhány héttel karácsony előtt nagyon meglepődött, amikor megkapta a hegedűre és zongorára írt humoreszk felvételét.
3. (zabavna prigoda, situacija) ▸ humoreszk
Problem najema prostorov zdravstvene postaje je na seji občinskega sveta doživel epilog, ki meji na humoresko. ▸ A községi tanács ülésén a humoreszk határát súroló epilógussal zárult az egészségügyi állomás helyiségeinek bérbeadásáról szóló kérdés. - inextricable [-trikabl] adjectif nerazvozljiv, zamotan
situation féminin, affaire féminin inextricable zamotana situacija, zadeva - izostríti (-ím) | izostrováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. aguzzare, affilare
2. (napraviti bolj sposobnega za zaznavanje) aguzzare; pren. aguzzare, stimolare, affinare:
izostriti čute aguzzare i sensi
izostriti duha, občutek za lepoto aguzzare l'ingegno, affinare il senso del bello
3. (narediti kaj bolj razločno) far risaltare; mettere a fuoco
B) izostríti se (-ím se) | izostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. acutizzarsi:
mednarodna situacija se je izostrila la situazione internazionale si è acutizzata - izpitn|i (-a, -o) prüfungsmäßig, Prüfungs-, Examens- (čas die Prüfungszeit, kandidat der Prüfungskandidat, pogoj die Prüfungsbedingung, postopek das Prüfungsverfahren, rezultat das Prüfungsergebnis, rok der Prüfungstermin, komisija der [Prüfungsausschuß] Prüfungsausschuss, die Prüfungskommission, naloga die Examensaufgabe, Prüfungsaufgabe, taksa die Prüfungsgebühr, situacija die Prüfungssituation, vožnja die Prüfungsfahrt, zahteva die Prüfungsanforderung, vprašanje die Examensfrage, Prüfungsfrage)
- izred|en [é] (-na, -no) außerordentlich; (nenavaden) außergewöhnlich, ungemein; (čisto poseben) bemerkenswert; javni prevoz: unfahrplanmäßig; delovno mesto: außerplanmäßig; vlak: außerfahrplanmäßig; Sonder- (dopust der Sonderurlaub, vlak der Sonderzug, ponudba das Sonderangebot, predstava die Sondervorstellung, seja die Sondersitzung, dovoljenje die Sondergenehmigung); Ausnahme- (cena der Ausnahmepreis, ponudba das Ausnahmeangebot, situacija die Ausnahmesituation); Über- (dolžina die Überlänge, velikost die Übergröße)
izredni profesor außerordentlicher Professor, der Extraordinarius - kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényeskočljiva situacija ▸ kényes helyzetkočljiva tema ▸ kényes témakočljive okoliščine ▸ kényes körülményekkočljiv položaj ▸ kényes helyzetkočljivo vprašanje ▸ kényes kérdéskočljivo obdobje ▸ kényes időszakpolitično kočljiv ▸ politikailag kényeszelo kočljiv ▸ nagyon kényeskočljiva naloga ▸ kényes feladatkočljiv trenutek ▸ kényes pillanatrešiti iz kočljivega položaja ▸ kényes helyzetből kimentspraviti koga v kočljiv položaj ▸ kényes helyzetbe sodorkočljiva tematika ▸ kényes témaMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.
2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlóskočljiv položaj ▸ kényes helyzet, sikamlós helyzetkočljiv prizor ▸ kényes jelenet, sikamlós jelenetzelo kočljiv ▸ nagyon kényeszalotiti koga v kočljivem položaju ▸ sikamlós helyzetben rajtakap valakitkočljiva fotografija ▸ sikamlós fényképkočljiva poza ▸ sikamlós pózDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott. - konflikt|en (-na, -no) konfliktreich; Konflikt- (situacija die Konfliktsituation)
- konflíkten (-tna -o) adj. di conflitto, conflittuale:
konfliktna situacija situazione di conflitto
konfliktini odnos rapporto conflittuale - krizn|i (-a, -o) krisenhaft; Krisen- (ciklus der Krisenzyklus, čas die Krisenzeit, pojav die Krisenerscheinung, štab der Krisenstab, situacija die Krisensituation)
krizno območje po katastrofah: das Notstandsgebiet, zaradi spopadov: das Spannungsgebiet, Krisengebiet
krizno žarišče der Krisenherd, Spannungsherd - lavinsk|i (-a, -o) Lawinen- (bilten das Lawinenbulletin, tečaj der Lawinenkurs, galerija die Lawinengalerie, lopata die Lawinenschaufel, razdalja der Lawinenabstand, situacija die Lawinenlage, die Lawinensituation)
- lay3 [lei] samostalnik
(zemljepisna) lega, položaj; smer, usmerjenost; delitev ribiškega ulova
sleng delo, poklic
ameriško delež pri dobičku, zaslužek, cena, nakupni pogoji
the lay of the land topografska lega; figurativno situacija, položaj
at a good lay po primerni ceni - lie3 [lai] samostalnik
lega, položaj; počivališče (živali, ptic, rib)
figurativno the lie of the land situacija, stanje, razmere - méjen (-jna -o) adj.
1. di confine, confinante, confinario, limitrofo; terminale; finitimo:
mejni prehod valico di confine
2. limite:
mejni primer caso limite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mejna korist utile marginale
strojn. mejna mera dimensione limite
mat. mejna plast strato laterale
mejna ploskev superficie laterale
filoz. mejna situacija situazione limite
mejne znanosti scienze contigue
hist. mejni grof marchese
mejna črta linea di confine
hist. mejna grofija marca, margraviato
hist. mejni grof margravio
mejni kamen cippo, termine - nuj|en1 (-na, -no)
1. (potreben) notwendig, nötig, erforderlich
biti nujen eine Notwendigkeit sein
2. (neizbežen) notwendig
naravno nujen naturnotwendig
nujno zlo ein notwendiges Übel
3. (prisiljujoč) sklep: zwingend
4. (nezaustavljiv) zwangsläufig; (brezpogojen) unbedingt; (neogiben) unweigerlich
5. (v nuji) Not- (operacija die Notoperation, poseg der Noteingriff, sprejem die Notaufnahme)
izvesti nujno operacijo notoperieren
posebno nujen pogovor das Notgespräch
telefon za nujne primere der Notrufmelder
nujen primer der Notfall
posebno nujen Notfall-
(situacija die Notfallsituation) - položaj2 moški spol (-a …) (situacija) die Lage, die Situation (dejanski Sachlage, gospodarski Wirtschaftslage, na tržišču Marktlage, v celotni državi/deželi Gesamtlage, poslovni Geschäftslage, pravni Rechtslage, svetovni Weltlage, življenjski Lebenslage)
figurativno obvladati položaj Herr der Lage sein - položaj7 moški spol (-a …) (situacija)
pripovedni položaj die Erzählsituation - prehransk|i (-a, -o) Ernährungs- (bolezen medicina die Ernährungskrankheit, situacija die Ernährungslage, razmere Ernährungsverhältnisse množina)
prehransko … ernährungs-
(fiziološki ernährungsphysiologisch, prizadet ernährungsgeschädigt)