Franja

fastuós -oásă (-óşi, -oáse) adj. razkošen, bleščeč, sijajen, bahav

fastuoso bleščeč, sijajen; bahav

fine⁴ [fain] pridevnik
droben, tenek, fin; rahel, nežen; lep, sijajen, odličen; eleganten; čist; jasen; oster (nož), nabrušen; dobro razvit; bister; prevzeten

fine arts lepe umetnosti
one fine day lepega dne
one of these fine days prej ali slej
fine middling srednje dober
to call things by fine names imenovati grdo z lepimi besedami
fine gold čisto zlato
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
not to put too fine point upon it povedati naravnost in brez olepšavanja
to say fine things about s.o. hvaliti koga
fine words butter no parsnips od lepih besed se ne da živeti

fizzing [fíziŋ] pridevnik
sleng prvovrsten, sijajen

flamboyant¹ [flæmbɔ́iənt] pridevnik (flamboyantly prislov)
sijajen, bleščeč, razkošen; živobarven, pester

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

flōridus 3, adv. -ē (flōrēre)

I.

1. cvetoč, v cvetu: pinus V., ramuli Cat., vitis Hyg.

2. cvetličen, iz cvetlic: serta O., Tib., corollae Cat.; subst. n. pl.: florida et varia Ci. pisana obilica cvetlic.

3. cvet(lič)nat: montes Varr., prata Lucr., Hybla O. —

II. metaf.

1. (o starosti, osebah) cvetoč, čvrst: novitas mundi Lucr., puellula, aetas Cat., Galatea … floridior pratis O., fl. forma Suet., filia Arn.

2. (o barvah) živ: colores Plin.

3. (o luči) svetel = sol Ap.

4. sijajen, krasen: vestis Ap., floride depicta vestis Ap., ecclesia … floridius enituit Lact.

5. (o govorniku in govoru)
a) cvet(lič)nat, cvetoč, ocvetličen: at (Demetrius) est floridior … quam Hyperides Ci. a njegov govor (jezik) je bolj cvetoč, krasnejši, fl. sententiae Suet., fl. oratio Q., Macr., floridius dicendi genus Q.
b) ljubko dišeč: floridissimus tui sermonis affatus Aus.

flōrus 3 (flōrēre) cvetoč, cveten; metaf. bleščeč, krasen, sijajen: Naev. fr., crines Pac. fr., Acc. fr., V., iuba Gell. — Od tod nom. propr. Flōrus -ī, m Flór; poseb. Iūlius Flōrus Julij Flor.

1. pravni izvedenec, govornik in pesnik, Horacijev prijatelj, je spremljal Tiberija na njegovem pohodu l. 20 v Armenijo, l. 11 v Panonijo: H.

2. upornik v Treviru l. 20 po Kr.: T.

3. (Iūlius?) Florus, rim. zgodovinopisec za časa Trajana in Hadrijana; popisal je (večinoma po Liviju) rimsko zgodovino v dveh knjigah (do Avgustove vlade).

frabjous [frǽbdžəs] pridevnik (frabjously prislov)
sijajen, radosten

fulgent [fʌ́ldžənt] pridevnik (fulgently prislov)
poetično blesteč, sijajen

fulgēnte agg. knjižno bleščeč, sijajen

fulgeō -ēre, pesn.: (Luc. ap. Non., Pomp., Lucr., V., Val. Fl. fulgō -ere) fulsī (iz *fulg-sī), (—) (sor. s flagrō; gl. flagrō)

1. (za)bliskati se, zablisniti (se): Iove ali caelo fulgente Ci. kadar se bliska, fulsere ignes V. zaplameneli so bliski; tudi brezoseb.: si fulserit Ci., ubi primum fulsisset Mel.; metaf. o silnem govorniku: qui (Pericles) si tenui genere uteretur, numquam ab Aristophane poëta fulgere, tonare … dictus esset Ci.

2. metaf.
a) (za)bleščati se, lesketati (se), blesteti, sijati, svetiti se, žareti, migljati: Lucan., Q., Val. Fl., T., Sil., Suet. idr. sol radiis … fulsit Lucr., stellis fulgentibus Lucr., fulgent sidera nautis H., luna fulgebat H., fulget Lucifer, luna fulsit, dies fulget, fulgens caelum O., postquam inter sidera pelex fulsit O.; o kovinah in orožju: tecta ebore et auro fulgentia Ci., nec domus argento fulgenti auroque renidet Lucr., aurato fulgebat Apolline puppis V., cingor fulgentibus armis V., fulgens Capitolium H., ut primo concursu fulsere gladii L., telum cuspide fulget acutā O., velamina fulgentia auro O., aulaea purpurā auroque fulgentia Cu., nisi fulserit anulus Iuv.; o nekovinskih stvareh le pesn. in poklas.: oculi lucidum fulgentes H., picta fulgenti murice vestis V., fulgens Tyrio subtegmine vestis Tib., vestibus non purpurā … fulgentibus Q.; enalaga: (o osebah): hiqui fulgent purpurā Ci., fulgebat altā decurrens aureus arce V. v zlatem okrasju (lišpu), aere caput (gr. acc.) fulgens Mezentius V., pueri bis seni fulgent V. se leskeče (v orožju), illae … , quas fulgere cernis in armis V., exercitus fulget armis Cu., aciem hostium auro purpuraque fulgentem intueri Cu., fulgere in armis Prud.
b) occ. sijajno se izkazati, odlikovati se: Luc. ap. Non., Lucr., Val. Fl. idr., fulgebat enim iam in adulescentulo indoles virtutis N., fulgens imperio … Africae H., virtus intaminatis fulget honoribus H., f. nobili patre Sen. tr., sacerdotio fulgens T., fretus fulgente iuventā Sil., Scipio … multā fulgebat imagine avorum Sil., claritas fulsura Aug. — Od tod adj. pt. pr. fulgēns -entis, adv. komp. fulgentius

1. bleščeč, lesketajoč (se), sijajen: fax Tib., agmen Vell., facies fulgentior Sen. ph., consul fulgentior ostro Sil., sidera fulgentissima Col., quod in caelo fulgentissimum vident Aug., quia (colores) sic fulgentius radiant Plin.

2. metaf. sijajen, odličen: iuvenis fulgentissimus Vell. sijajnih zaslug, fulgentissimum C., Caesaris opus Vell., fulgentissimum … os (sc. Ciceronis) Vell. nadvse sijajna zgovornost, duo fulgentissima cognomina Val. Max., alioqui fulgentius instrui poterat luxuria Plin.

fulgido agg.

1. lesketajoč se, bleščeč:
gemma fulgida bleščeč dragulj

2. pren. sijajen, prodoren, bleščeč:
ingegno fulgido prodoren um

fulgidus 3 (fulgēre) bleščeč, lesketajoč (se), svetel, sijajen: Lamp., Aug., Cl., Ven., lumina Lucr., sol Prud.

gēmmeo agg. knjižno sijajen, sijoč (kot dragulj), draguljast

glänzend sijoč, bleščeč (tudi Pflanzenkunde); lesketajoč se; sijajen; Reinfall: kolosalen

glanzvoll sijajen

glorious [glɔ́:riəs] pridevnik (gloriously prislov)
krasen, sijajen, čudovit; veličasten, slaven, znamenit
hudomušno v rožicah

a glorious mess (ali muddle) lepa zmešnjava

glorreich sijajen, slaven

gorgeous [gɔ́:džəs] pridevnik (gorgeously prislov)
krasen, sijajen, čudovit, veličasten, razkošen; bujen; izumetničen (slog)