-
pehota samostalnik1. (kopenska vojska) ▸
gyalogság, gyaloghadoborožena pehota ▸ fegyveres gyalogság
sovražnikova pehota ▸ ellenség gyalogsága
nasprotnikova pehota ▸ ellenfél gyalogsága
bataljon pehote ▸ kontrastivno zanimivo gyalogos zászlóalj, kontrastivno zanimivo gyalogsági zászlóalj, kontrastivno zanimivo menetzászlóalj
poveljnik pehote ▸ gyaloghad parancsnoka
vojaki pehote ▸ kontrastivno zanimivo gyalogos katonák
napad pehote ▸ gyalogság támadása
pehota in konjenica ▸ gyalogság és lovasság
Ukazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota2. (skupina ljudi) ▸
gyalogság, hadMost čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.
-
podedováti to inherit (od, po of, from, through)
podedováti posestvo to come into (ali to inherit) an estate
ni podedoval on, temveč njegova sestra it is not he, but his sister who has come into the money
podedoval je veliko premoženje po daljnem sorodniku he has been left a large fortune by a distant relation, he has come into a large fortune left him by a distant relation
podedovan inherited
-
pozdràv greeting; salutation; vojska salute
pozdràvi (v pismih, po drugih) compliments pl, regards pl, respects pl, love
lepe pozdràve vaši sestri! (give) my kindest regards to your sister!
s prisrčnimi pozdràvi (komu) with kind regards (to someone)
izročite mu moje pozdràve! give him my kindest regards, kindly remember me to him!
moram vam predati njegove pozdràve I am to present you with his compliments
tudi sestra vam pošilja pozdràve my sister joins me in kind regards
srčne pozdràve vsem! (we send) our kindest greetings to you all!
pokimati v pozdràv to nod in greeting
-
právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt
právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)
-
psihopatka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (o osebnostni motnji) ▸ pszichopata
Sprva so jo označili kot psihopatko, ki bi bila s svojo obsedenostjo morda lahko celo nevarna vojvodinji, če bi živela v njeni bližini. ▸ Először pszichopatának titulálták, aki megszállottsága miatt akár veszélyt is jelenthetett volna a hercegnőre, ha a közelében él.
2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna ženska) ▸ pszichopata
Njeni starši pa so pozneje pojasnili, da to sploh ni res, in jo označili za psihopatko in lažnivko, s čimer se je strinjala tudi njena sestra. ▸ A szülei később megmagyarázták, hogy ez egyáltalán nem igaz, és pszichopatának és hazugnak nevezték, amivel a nővére is egyetértett.
-
rés true; truly, really, indeed, in fact
je to rés? is that true?
rés? really?, indeed?, ZDA you don't say?, is that so?
rés je, da... the truth is that...
ali ni rés? is it not so?; don't you think so?
Sestra je bolna - Res? My sister is ill - Is she?
obljubil je, da pride, in rés je prišel he promised to come, and he did come
Dobil sem pismo iz ZDA. - Res? I got a letter from the U.S.A. - Did you?
ali rés verjameš to zgodbo? do you really (ali actually) believe that story?
rés mi je žal I am truly sorry
-
rôden -a, -o of birth; native
rôdni brat full brother
rôdna sestra full sister
rôdno mesto native town
rôdna tla native soil
rôdna zemlja native country
rôdno drevo botanika tree of bearing age
on je moj rôdni brat he is my own brother
-
samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
samostanski brat frate, laico, converso
samostanski novic monacando
samostanski vratar frate portinaio
samostansko dvorišče chiostro
član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
samostanski predstojnik priore, abbate
samostanska celica cella conventuale
samostanska jedilnica refettorio
pren. samostanska tišina silenzio di tomba
samostanska prednica (madre) badessa
samostanska pripravnica novizia
samostanska sestra conversa
-
sêstrica (-e) f dem. od sestra sorellina
-
staréjši plus âgé, plus vieux
moj starejši brat mon frére aîné, mon aîné
starejši gospod un monsieur d'un certain âge
moja sestra je 2 leti starejša od mene ma sœur a deux ans de plus que moi, ma sœur est mon aînée de deux ans
moj prijatelj je starejši od mene mon ami est plus âgé (ali plus vieux) que moi
videti je starejši, kot je (v resnici) il fait plus vieux que son âge
ta obleka te naredi starejšo cette robe te vieillit
-
šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken
-
šólski (-a -o) adj.
1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola
2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione
-
tipično prislov1. (na značilen način) ▸
tipikusan, jellegzetesentipično ženski ▸ tipikusan női
tipično moški ▸ tipikusan férfi
tipično ameriški ▸ tipikusan amerikai
Tipično ženski poklic, kot je medicinska sestra, je v slovenski družbi slabše cenjen in ima manj veljave kot marsikje v razvitem svetu. ▸ A tipikusan női szakmákat – mint az ápolói – kevésbé értékeli a szlovén társadalom, és alacsonyabb megbecsülést élvez, mint máshol a fejlett világban.
2. (običajno) ▸
jellemzően, általábanPonudnik vam bo tipično v nekaj urah vklopil storitev. ▸ A szolgáltató jellemzően néhány órán belül bekapcsolja a szolgáltatást.
Sopomenke: običajno, ponavadi -
túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition
ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too
-
usmíljen pitiful, compassionable; charitable; merciful
usmíljena sestra Sister of Charity
-
usmíljen miséricordieux, charitable envers, compatissant, plein de pitié
usmiljena sestra, usmlljenka sœur ženski spol de charité (ali de la Miséricorde), sœur hospitalière
-
usmíljen misericordioso; caritativo; compasivo (do para)
biti usmiljen ser caritativo
usmiljena sestra hermana f de (la) caridad