Franja

materino mleko stalna zveza
(o tekočini) ▸ anyatejOtrok je bolj odporen in se lepo razvija, dokler pije materino mleko. ▸ A gyermek ellenálló képessége nagyobb és jobban fejlődik, amíg anyatejet iszik.
Veverica kot mladič sesa materino mleko, zato spada med sesalce. ▸ A mókus kölyök korában anyatejjel táplálkozik, ezért az emlősök közé tartozik.

pal|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija

1. na roki: der Daumen
otrok, ki sesa palec der Daumenlutscher
sesati palec den/am Daumen lutschen
debel kot palec daumendick
odtis palca der Daumenabdruck
sesanje palca das Daumenlutschen
za širino palca um Daumenbreite
figurativno preko palca Pi mal Daumen
figurativno iz palca izsesan aus der Luft gegriffen

2. na nogi: die große Zehe

pálec (prst, mera) pouce moški spol

palec na nogi (gros) orteil moški spol
imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
sesati si palec sucer son pouce
vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente

pálec (-lca) m

1. (na roki) pollice; (na nogi) alluce;
sesati palec succhiare il pollice

2. (dolžinska mera) pollice;
angleški palec pollice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. palec navzdol pollice verso
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate

posesa|ti (-m) sesati absaugen, s tal, ravne površine: aufsaugen, v kaj, vase: einsaugen
posesati prah Staub saugen

posesáti (-ám) perf. ➞ sesati

1. succhiare; bere

2. aspirare:
posesati prah s sesalcem aspirare la polvere con l'aspirapolvere

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti

prah¹ moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
prah in pepel Staub und Asche
pokrit s prahom staubüberzogen
brez prahu staubfrei
ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
neprepusten za prah staubdicht
… za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
… prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
boj proti prahu die Staubbekämpfung
odstranjevanje prahu die Entstaubung
sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
sesati prah Staub saugen
figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

réglisse [reglis] féminin, (masculin), botanique sladki les, sladki koren

mâcher un bâton de réglisse žvečiti sladki koren
sucer du réglisse sesati sladki les

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

Staub, der, (-/e/s, -e/Stäube) prah; Staub saugen sesati prah, posesati; Staub wischen brisati prah; viel Staub aufwirbeln figurativ dvigniti dosti prahu; sich aus dem Staube machen figurativ pobrisati jo; vor jemandem im Staub kriechen plaziti se po trebuhu pred (kom); den Staub (einer Stadt usw.) von den Füßen schütteln otresti si z nog prah (kakega mesta itn.); wieder zu Staub werden povrniti se v prah

ūber¹ -eris, n (indoev. baza*eu̯Hdh- nabrekniti, nabrekati; od tod indoev. *uHdhmen- in (sor.) *uHdr̥-; prim. skr. ū́dhar (gen. ūdhnáḥ) = gr. οὖϑαρ -ατος = stvnem. ūtar = nem. Euter = ang. udder = sl. vime)

1. vime, (živalski) sesek (sesec), doječe prsi (žensk); večinoma v pl.: Lucr., Lucan., Plin., Val. Max. idr., vitula binos alit ubere fetus V., distentum uber O., refert tenta grex ubera H., Romulus uberibus lupinis inhians Ci., pressari ubera palmis V., ubera praebere O. ali admovere V. dati sesati, ubera ducere O. sesati, piti, dedit ubera nutrix O. je dojila, sua quemque mater uberibus alit T., ab ubere raptus (odstavljen) O.; pren.: distenta musto ubera Col. poet.; preg.: ubi uber, ibi tuber Ap. = vsaka roža ima trnje.

2. meton. (pesn.) rodovitnost, plodnost, obilje, obilica, obilnost: terra potens ubere glebae V. (prim. οὖϑαρ ἀρούρης Hom.), divitis uber agri V., fertilis ubere campus V.; konkr.: vitibus aptius uber V. rodovitna zemlja, denso non segnior ubere Bacchus V. na rodovitnem polju.

vizio m (pl. -zi)

1. pregreha:
il vizio della pigrizia lenoba
i sette vizi capitali relig. sedem naglavnih pregreh

2. ekst. (stara, grda) navada; nagnjenje, strast
il vizio del fumo kadilska razvada
il bambino ha il vizio di succhiarsi il pollice otrok je navajen sesati palec

3. anat. napaka, hiba

4. ekst. napaka:
vizio di fabbricazione tovarniška napaka
vizio di ortografia pravopisna napaka

5. pravo nepravilnost

zíz zíza, zízec anatomija teat; nipple

zízati ➞ sesati

βδέλλα, ἡ [Et. βδάλλω sesati] ion. pijavka, pijavica.

μυδάω [Et. kor. meud, moker biti, sor. μύζω sesati] poet. 1. sem moker, premočen od česa τινός. 2. vsled mokrote prhnim, trohnim, gnijem σῶμα.