májski (-a -o) adj. di maggio, maggiolo, maggiatico:
bot. majska detelja maggiocindolo, citiso (Citysus laburnus)
hist. majska deklaracija dichiarazione di maggio
zool. majski hrošč maggiolino (Melolontha melolontha)
agr. majsko seno fieno maggengo, maggese
Zadetki iskanja
- máteren (-rna -o) adj. materno, della madre:
materne prsi seno materno
materni jezik lingua materna, madrelingua
agr. materna rastlina pianta madre
materno znamenje macchia epatica - máterin, materínski de (la) madre; maternal, materno
materinski dan Día m de la Madre
materina dušica (bot) serpol m
materin dom hogar m de reposo para madres
materni jezik lengua f materna
materinska ljubezen amor m maternal (ali materno)
materino mleko leche f de la madre (ali materna)
materino naročje seno m materno
materina zemlja madre f patria
materino znamenje lunar m, nevo (naevus) m materno
po materini strani por (ali de) parte de la madre, por línea materna - môčen | močán (-na -o) adj.
1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte
2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico
3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente
4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte
5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa
6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte
7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa
8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti
9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso - nagrábiti to rake; to scrape together; (bankovce skupaj) to scoop; figurativno to accumulate, to hoard
nagrábiti senó to rake hay
nagrábiti si (premoženje) to amass - nakladalnik moški spol (-a …) der Ladewagen, der Lader, stroj: die Lademaschine, der Auflader (čeljustni Greiflader, čelni Frontlader, lopatni Schaufellader, Wurflader, za seno Heulader, vilični Gabellader)
- nametáti (-méčem) | nametávati (-am) perf., imperf.
1. gettare; ammucchiare; sparpagliare:
nametati seno za konje gettare il fieno per i cavalli
nametati omet na zid gettare l'intonaco sul muro, intonacare il muro
2. abbozzare, schizzare;
nametati obleko nase vestirsi in fretta
nametati komu peska v oči gettare polvere negli occhi di qcn.
nametati jih komu po grbi bastonare uno di santa ragione, spianare a uno la schiena - napét (-a -o) adj.
1. teso; gonfio; turgido:
napet pogled sguardo teso
napet trebuh un ventre gonfio
napete prsi seno turgido
2. pren. (vznemirjen) teso; tirato:
napeti odnosi rapporti tesi
biti živčno napet avere i nervi tesi
3. pren. emozionante, appassionante, interessante; ricco, pieno di suspense:
napet film un film emozionante, pieno di suspence - obračalnik moški spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo, tehnika der Wender, Radrechwender, Zettwender (za seno Heuwender, vilični Gabelwender, vretenasti Wirbelwender, vrtavkasti Kreiselzettwender); der Kreiselheuer
- obračálnik (za obračanje ražnja) jack
obračálnik za seno tedder - obráčati to turn (round), to revolve, to rotate, to whirl round, to gyrate
obráčati seno to turn over the hay
obráčati plašč po vetru (figurativno) to set one's sails to the wind, to swim with the stream, to turn one's coat
obráčati se to turn round, to revolve, to rotate, to gyrate, (hitro) to whirl
obráčati se na koga to appeal to someone
želodec se mi obrača ob tem (figurativno) my stomach turns at it, it turns my stomach - obráčati tourner, retourner
obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - odprtína (-e) f apertura, fenditura, foro; cavità, orifizio; spiraglio; vano:
anat. nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
zadnjična odprtina orifizio anale
fot. odprtina zaslonke apertura del diaframma
bot. prezračevalna odprtina feritoia di ventilazione
grad. odprtina loka campata
navt. odprtina na krovu boccaporto
odprtina za mačko (na dnu vrat) gattaiola
agr. odprtina za seno abbattifieno
navt. odprtina za vrvje bocca di rancio
odprtina za žetone gettoniera - plástičen (-čna -o) adj.
1. plastico, di materia plastica, di plastica:
plastična masa materia plastica
2. (gnetljiv) plastico, malleabile
3. pren. plastico:
plastična podoba immagine plastica
fiz. plastična deformacija deformazione plastica
med. plastična kirurgija chirurgia plastica
med. plastična operacija plastica, intervento di chirurgia plastica
med. plastična operacija prsi plastica al seno, mastoplastica
trg. plastična vrečka sacchetto di plastica
um. plastični slog stile plastico
voj. plastično razstrelivo plastico - pobirálnik (-a) m agr. raccoglitrice;
pobiralnik za seno raccattafieno - počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.
1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace
2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme
3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli - pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.
1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo
2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno
3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare
4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene - potékati (-am) imperf.
1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
dopust že poteka le vacanze stanno per finire
poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda
2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato
3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani - povéšen (-a -o) adj. abbassato, chinato, chino, cascante:
povešene prsi, veke seno cascante, palpebre cascanti
psi s povešenimi ušesi cani con orecchie pendenti, cascanti
s povešeno glavo a capo chino
med. bolečine zaradi povešenega želodca dolori dovuti ad abbassamento dello stomaco, a gastroptosi
med. povešena maternica isteroptosi, metroptosi