Franja

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

éperdu, e [epɛrdü] adjectif zbegan, ves iz sebe, (kot) nor; obupan; strasten, silen (čustvo)

éperdu de bonheur presrečen
éperdu de crainte v velikem strahu, ves preplašen
éperdu de joie ves iz sebe od veselja
fuite féminin éperdue brezglav beg

ēructō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. ērugere, prim. gr. ἐρεύγομαι)

I. izrigati, (iz)bljuvati: Col., unde tu nos turpissime eructando eiecisti Ci., (Cyclops) iacuit saniem eructans et frusta … commixta mero V., eructant sermonibus suis caedem bonorum Ci. pretijo rigajoč z umorom.

— II. pren.

1. trans.
a) (o stvareh): izbruhati, iz sebe metati, od sebe da(ja)ti: Plin., Gell., Iust., Pall., aquam, odorem Varr., Tartarus horrificos eructans faucibus aestūs Lucr., (Aetna) scopulos avulsaque viscera montis erigit eructans V., Acheron omnem Cocyto (dat.) eructat harenam V. vali … v Kokit, quā … eructat Bosphoros amnes Val. Fl., Aetna eructat … ignis inclusi gemitūs Sil.; abs.: Charybdis, quae ter die absorbebat terque eructabat Hyg.
b) (o bitjih) α) izrojiti dati komu: in alios fines examina gentis eructare Tert. β) besede izustiti (izuščati): Eccl., Vulg.

2. intr. prodreti (prodirati),
a) (o bitjih): Phoenices in Africam eructant Tert.
b) (o stvareh): ignis e terra per vertices montium eructans Tert., ut (plenitudo boni) … eructat a conscientia in superficiem Tert.

espontáneamente prostovoljno, iz lastnega nagiba, sam od sebe

espontáneo spontan, prostovoljen, sam od sebe; rastlinstvo divji; ameriška španščina prvoten, samonikel

estasiare

A) v. tr. (pres. estasio) zanesti

B) ➞ estasiarsi v. rifl. (pres. mi estasio) pasti v ekstazo, biti zamaknjen, biti iz sebe od navdušenja

estático statičen; nem; ves iz sebe

évacuer [-küe] verbe transitif izprazniti, izločiti, médecine odvajati; od sebe dati; evakuirati

les passagers ont évacué le navire potniki so zapustili ladjo, se umaknili z ladje

ēvomō -ere -vomuī -vomitum

1. (iz)bljuvati: Cels., Lamp., eas (conchas) Ci., tamquam nisus evomentis adiuvaret T., haustum venenum evomere Suet.

2. pren. (iz)bruhati, bljuvati, iz sebe metati, od sebe da(ja)ti: quae (urbs) tantam pestem evomuit Ci. = je izvrglo tako pogubnega človeka, in quo tu, … devoratā pecuniā, evomere non poteras Ci. zopet od sebe dati, Cacus faucibus fumum evomit V., multam harenam vicinum mare evomit Cu. meče na suho, evomere ignem Sen. ph., ignes Sil., flammas Plin., undas argenteas Ap.; refl.: Nilus se evomit … in Aegyptium mare Plin. se izliva; occ.
a) poganjati: herbas Col.
b) (govoreč) (iz)bruhati: bona malaque dictu evomere Enn., in quos liberius quod sentis evomas Aug.; (besede) izbruhati, govoriti: libentius (bolj po volji) haec in illum evomere quam verius Ci., in me absentem orationem ex ore impurissimo evomit Ci. je izbruhnil govor; tako tudi: iram evomere in aliquem Ter. jezo stresti nad kom, tres libros contra religionem nomenque Christianum evomere Lact. izbruhati.

exaspéré, e [ɛgzaspere] adjectif ves iz sebe, ogorčen; hud (divji, blazen) (bolečina); skrajno stopnjevan (občutljivost)

excédé, e [ɛksede] adjectif besen, ves iz sebe; naveličan, sit; na koncu svojih moči

je suis excédé de travail ne vidim se iz dela

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.

exhaler [ɛgzale] verbe transitif izdihavati; izpuhtevati, izhlapevati, izžarevati (toploto); dajati od sebe (vonj); izreči (grožnje), dati duška

s'exhaler izpuhteti, izhlapeti; širiti se
exhaler son âme, sa vie, son dernier soupir izdihniti (dušo), umreti
exhaler sa colère dati duška svoji jezi
exhaler sa douleur dans un sanglot olajšati si bolečino z ihtenjem
exhaler sa joie dans un chant izraziti svoje veselje s petjem
exhaler de la sueur izpuhtevati znoj

expectorer [-ktɔre] verbe transitif izkašljati, izpljuniti, ekspektorirati; figuré dati od sebe

expectorer par la bouche izpljuniti

expeler iz-, pre-gnati; pahniti od sebe; odvesti, izprazniti

exspuō (expuō) -ere -spuī -spūtum

1. (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bruhati: expuere in mare fas non putant Plin., ter exspuere Petr., exspuere crebro Q.; z obj.: sanguinem Cels., Plin., pus Cels., linguam unamque spem indici in tyranni os expuit Plin.

2. pren. ven vreči, izvreči, od (iz) sebe vreči, od (iz) sebe da(ja)ti, izpustiti, izgnati, pregnati, odpraviti: lacrumam Pl., quod mare conceptum spumantibus expuit undis? Cat., (piscis) exspuit hamum O., exspuere spiritum Sen. ph., vitam Sen. tr., rorem Plin., carbonem Plin., fimo similia expuuntur in litus purgamenta Plin., quidquid Tagus exspuit auri Lucan.; pren.: exspuere ex animo rationem Lucr.

fâché, e [faše] adjectif jezen (de, contre (populaire) après quelqu'un na koga); slabe volje, ozlovoljen, nevoljen, čemeren; ves iz sebe, divji

être fâché avec quelqu'un biti hud na koga, spreti se s kom, biti sprt, skregan s kom
j'en suis bien fâché zelo mi je žal (zaradi tega)
il a un air fâché videti je nevoljen

fassungslos neobvladan; (Blick) zbegan; sein: ves iz sebe, iz tira; Adverb neobvladano, nekontrolirano

fēminō -āre (fēmina) samega sebe oskruniti: Cael.

fīdentia -ae, f (fīdere) zaupanje v samega sebe, trdno (za)upanje, zavest: fidentia, id est firma animi confisio Ci.