Franja

edin|i (-a, -o)

1. einzig

2. Bog: einig; Božji Sin: eingeboren

3. (izključni) alleinig, Allein- (zastopnik der Alleinvertreter, hranilec družine der Alleinverdiener, lastnik der Alleineigentümer/Alleinbesitzer, lastnik firme der Alleininhaber, storilec der Alleintäter)

4. (vsesplošni) pravo Universal- (dedič der Universalerbe, dedinja die Universalerbin)
|
edina možna pot figurativno der einzig gangbare Weg
sam in edini einzig und allein
on edini er als einziger

edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique

on edíni more to napraviti he alone can do it
moj edíni cilj my one and only object
edíni dedič the sole heir
edína pot (iz tega) the only way (out of it)
ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
moja edína skrb my one and only care
edíni primerek the only extant specimen

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

filozofiranje samostalnik
1. (filozofsko razglabljanje) ▸ filozofálás
Sam njun način filozofiranja je bolj spominjal na nemški pristop. ▸ Filozofálásuk módja inkább a német megközelítésre hasonlított.

2. (dolgovezenje) ▸ filozofálás

finesa samostalnik
1. (podrobnost; dodelava) ▸ részlet, fineszNekaj rezerve ima še pri piljenju fines, na čemer bo delal do olimpijskega nastopa, največjo zalogo pa skriva v adrenalinu. ▸ A részleteken még van mit csiszolnia, ezen az olimpiai fellépéséig még dolgozni fog, de a legnagyobb tartaléka az adrenalin.Večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. ▸ Az estet egy alaposan egymáshoz szokott duó játéka jellemezte, akik ismerték a hangszeres játék legapróbb finomságait.
V veliko pomoč mi je seveda računalnik, ki opravi težaško delo, sam pa se lotevam fines. ▸ A számítógép természetesen nagy segítségemre van, elvégzi a nehéz munkát, míg én a finomhangolást végzem.

2. (o prefinjenost) ▸ finomság
Naša vina so imela fineso. ▸ A borainkban benne volt a finomság.
Priporočamo nakup temne obleke iz finega volnenega blaga, tanke vertikalne črte pa vam bodo dodale še kanček finese. ▸ Javasoljuk a sötét, finom gyapjúszövetből készült ruha megvásárlását, a függőleges vékony csíkok egy csipetnyi finomságot kölcsönöznek neki.

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

gabi|ti se (-im se/-i se)

1. gabim se (jemanden) anekeln, anwidern
gabiti se sam sebi sich vor sich selbst ekeln

2. gabi se mi fizično: anekeln (maščoba se mi gabi das Fett ekelt mich an); mrčes: sich vor … grausen (pajki se ji gabijo sie graust sich vor Spinnen)

3. gabi se mi moralno: Abscheu erregen (komu bei jemandem)

4. misel, zgodnje vstajanje …: zuwider sein (to se mi gabi das ist mir zuwider)
| ➞ → gnusiti se, ➞ → studiti se, ➞ → upirati se

glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
gledati skozi okno guardare dalla finestra
gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
križem gledati essere strabico

2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
grdo gledati guardare bieco, di traverso
prijazno gledati guardare affabilmente
srepo gledati guardare fisso
zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
zvrha gledati guardare dall'alto in basso

3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

6. (prisojati čemu pomembnost):
gledati na badare, pensare a
ne gledati na stroške non badare a spese
gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti

góbec (-bca) m

1. (pri živali) muso, bocca

2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

3. pog. maldicente, malalingua

4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare

godrnjáti (-ám) imperf. ➞ zagodrnjati

1. brontolare, mugugnare; pog. taroccare:
ko je doma, samo godrnja quando è in casa non fa che brontolare

2. (nerazločno govoriti) brontolare, borbottare, bofonchiare:
ves čas je godrnjal sam zase tutto il tempo borbottò fra se

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

gospod [ó] moški spol (-a …) der Herr; -herr (fevdni Lehnsherr, Fronherr, grajski [Schloßherr] Schlossherr)
sam svoj gospod sein eigener Herr

gospód (nagovor brez imena) sir; (nagovor s priimkom) Mr. (= Mister) Brown, (za priimkom na naslovu pisma) Esquire ali Esq.

gospód Ta-in-Ta Mr. So-and-So
Spoštovani gospód! (v pismu) Dear Sir
da, gospód yes, sir
gospodje! gentlemen!
gospe in gospódje! Ladies and Gentlemen!
biti sam svoj gospód to be one's own man (ali master); to stand on one's own feet
igrati velikega gospóda to pose as a fine gentleman (ali pogovorno a swell, one of the nobs); to put on airs, to give oneself airs, to ape one's betters
Gospod (bog, religija) Lord
v Gospodu zaspal asleep in the Lord
fevdalni gospód zgodovina feudal lord, seigneur, seignior

gospód monsieur moški spol , seigneur moški spol , maître moški spol

gospod predsednik (direktor, profesor) monsieur le président (le directeur, le professeur)
vaš gospod oče monsieur votre père
zemljiški gospod seigneur moški spol
spoštovani gospod! (v pismu) Monsieur
biti sam svoj gospod être son propre maître, être indépendant
igrati velikega gospoda faire le (ali jouer au) grand seigneur

gospód señor m ; caballero m

gospod Anton don (Don) Antonio
gospod profesor señor profesor
gospod predsednik señor presidente
vaš gospod oče su señor padre
gospod in gospa López los señores de López
gospe in gospodje! ¡señoras y señores!
spoštovani gospod! (v pismu) muy señor mío (ali nuestro)
dragi gospod (v pismu) señor mío y amigo
biti sam svoj gospod ser independiente; no depender de nadie
igrati gospoda hacer el señor
igrati velikega gospoda darse aires de gran señor

gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone

3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

govoríti hablar; decir

govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
govoriti o politiki hablar de política
govoriti resnico decir la verdad
dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
javno govoriti hablar en público
govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
govoriti neumnosti decir tonterías
govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
govoriti vetru (zaman) hablar en balde
(znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
govoriti (po) nemško hablar en alemán
govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra

gròb (grôba) m

1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro

2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio

grofija samostalnik
1. tudi v zgodovinskem kontekstu (upravna enota) ▸ grófságPolicija je izvedla racijo na dveh posestvih družine v grofiji Kent. ▸ A rendőrség a Kent grófságban élő család két birtokán tartott razziát.

2. (posest) ▸ grófság
A se domov ni odpravil z ženo, temveč sam, saj so nevesto odvedli v grofijo, kjer jo je na poročno noč s svojo prisotnostjo počastil grof. ▸ De nem a feleségével ment haza, hanem egyedül, mert a menyasszonyt a grófságba vitték, ahol a gróf megtisztelte jelenlétével a nászéjszakán.